Izbrani meteorološki podatki o povprečni količini padavin, povprečni temperaturi, stabilnosti ozračja in vetru.

Na tej spletni strani so zbrani podatki, ki naj bi pomagali orisati podnebne razmere v nekaterih krajih v Sloveniji. Izraz "podnebne razmere" sicer tukaj ni primeren; podnebje oziroma klima je statistična slika večjega števila spremenljivk v dolgem (po definiciji Svetovne meteorološke organizacije vsaj 30-letnem) obdobju. Tako dolgi popolni časovni nizi so dostopni v zelo malo točkah v mreži postaj, ki je že tako ali tako - žal - precej redka. Kompromis predstavlja zadnje približno 10-letno obdobje (na postajah, ki so v nespremenjenih okoliščinah merile v tem obdobju; sicer pa so izbrana obdobja ustrezno krajša). Izbran nabor parametrov - padavine, temperatura, stabilnost ozračja in veter - je namenjen grobemu opisu podnebnih razmer v izbranih krajih in omogoča ocene o gibanju im mešanju prizemnih zračnih plasti v okolici meritev, kjer so podatki še relevantni in reprezentativni.

Padavine so eden najvažnejših podnebnih parametrov. Od padavinskega režima je odvisno mnogo dejavnosti (kmetijstvo, preskrba z vodo, promet itd.). Količina padavin se sicer meri v najgostejši merilni mreži meteoroloških postaj; vendar pa je za to veličino značilna zelo velika časovna in prostorska variabilnost. Zlasti kraji v razgibanem reliefu lahko ležijo v povsem drugačnem padavinskem režimu, kot ga izkazuje geografsko najbližja meteorološka padavinska postaja. Pri interpretaciji količine padavin zlasti v krajih, v katerih ni dostopnih meritev, je potrebna velika pazljivost.

Dolgoletna mesečna povprečja količine padavin

Temperatura - povprečna vrednost in variabilnost (letni, mesečni in dnevni hodi) - podobno kot padavine pomembno določa podnebne razmere. Iz mesečnih povprečij povprečnih dnevnih temperatur je mogoče sklepati na povprečni letni hod temperature, iz povprečij dnevne minimalne in maksimalne temperature pa lahko sklepamo na povprečno dnevno variabilnost. Temperaturo merimo na glavnih in samodejnih meteoroloških postajah in tudi v gostejši mreži t.i. navadnih klimatoloških postaj. Na teh postajah se vrednotijo tudi veličine, ki so potrebne za oceno stabilnosti ozračja (predvsem oblačnost in hitrost vetra). Stabilnost ozračja kvantitativno vrednostimo s Pasquill-Giffordovimi razredi. Več o Pasquill-Giffordovih razredih si lahko preberete tukaj.

Dolgoletna mesečna povprečja temperature in Pasquill-Giffordovih stabilnostnih razredov

Veter je eden prostorsko in časovno najbolj variabilnih meteoroloških veličin. Zato se še ostreje kot pri ostalih veličinah postavlja vprašanje prostorske reprezentativnosti in časovnega intervala vzorčevanja. Za celovito vzorčevanje hitrosti in smeri vetra so primerne samodejne meteorološke postaje in analogni zapisovalniki (ki pa se v merilni mreži ARSO ne uporabljajo več). Mreža samodejnih meteoroloških postaj pa ne zagotavlja reprezentativnih podatkov za vse kraje v Sloveniji. Pri interpretaciji predvsem vetrnih rož (pa tudi ostalih statističnih izračunov in tabel) je potrebna velika previdnost. Zlasti v primerih, ko je potrebno natančno poznavanje lokalnih vetrnih razmer (npr. v primeru emisije škodljivih snovi v zrak) priporočamo izvajanje lastnih meritev.

Vetrne rože in statistična obdelava hitrosti vetra