English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > narava > živali > gojitev
Narava

Gojitev živali

Dovoljenje za gojitev živali

Fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, mora v skladu z 21. členom Zakona o ohranjanju narave pridobiti dovoljenje za gojitev.

Za gojitev prostoživečih živalskih vrst v komercialne namene, se dovoljenje izda v skladu z 28. členom Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, ob izpolnjevanju pogojev iz 29. člena te uredbe.

Dovoljenje izda Agencija Republike Slovenije za okolje na podlagi vloge.

Če je za gojitev živali prosto živečih vrst treba pridobiti dovoljenje tudi po drugem zakonu (npr. Zakon o divjadi in lovstvu), se to dovoljenje izda po drugem zakonu in ob soglasju Agencije Republike Slovenije za okolje.

Žival, za katero je treba pridobiti dovoljenje za gojitev, mora biti označena na predpisan način in je v lasti osebe, ki jo goji v skladu z zakonom. Lastnik gojene živali mora tudi skrbeti, da živali ne pobegnejo v naravo. Prav tako je za škodo, ki jo povzročijo gojene živali, odgovoren lastnik.

Izjeme

Za vrste živali, ki so navedene v Pravilniku o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev:

1. sesalci (Mammalia):

  • činčila (Chinchilla spp.) – samo za osebke udomačene oblike,
  • damjak (Dama dama),
  • ki so divjad v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, ter se gojijo v oborah s posebnim namenom;

2. ptice (Aves):

  • jerebica (Perdix perdix),
  • raca mlakarica (Anas platyrhynchos),
  • fazan (Phasianus colchicus),
  • Geopelia cuneata,
  • noj (Struthio camelus), razen osebkov, ki pripadajo populacijam Alžirije, Burkine Faso, Kameruna, Srednjeafriške republike, Čada, Malija, Mavretanije, Maroka, Nigra, Nigerije, Senegala in Sudana,
  • iz reda pevcev (Passeriformes), določenih v Prilogi 1 [pdf, 33.0 KB], in
  • iz reda papig (Psittaciformes), določenih v Prilogi 2 [pdf, 51.4 KB]), ter se ne gojijo za komercialne namene;

3. ribe (Pisces)

  • ki se gojijo v skladu z zakonom, ki ureja sladkovodno ribištvo, in zakonom, ki ureja morsko ribištvo: šarenka (Oncorhynchus mykiss), potočna zlatovčica (Salvelinus fontinalis), gojeni krap (Cyprinus carpio), beli amur (Ctenopharyngodon idella), srebrni tolstolobik (Hypophthalmichthys molitrix), sivi tolstolobik (Aristichthys noblisilis),
  • ki so lokalno prisotne domorodne vrste Jadranskega povodja, katere se namerava gojiti na območju Jadranskega povodja za prehrano ali za okrasne ribe,
  • ki so lokalno prisotne domorodne vrste Donavskega povodja, katere se namerava gojiti na območju Donavskega povodja za prehrano ali za okrasne ribe, in ki so nezavarovane domorodne vrste in se pojavljajo v Jadranskem morju;

4. nevretenčarjev (Invertebrata):

  • ki so nezavarovane in se uporabljajo v znanstveno-raziskovalne, vzgojno izobraževalne ali biomedicinske namene (laboratorijske raziskave) oziroma za prehrano živali ali za predelavo organske mase, in
  • ki so nezavarovane domorodne vrste in se pojavljajo v Jadranskem morju;

5. živali kopenskih vrst, razen ptic, z območjem naravne razširjenosti samo med 20. vzporednikom severne in 20. vzporednikom južne geografske širine, ki niso zavarovane z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ali predpisi Evropske unije na področju varstva rastlinskih in živalskih vrst ali niso uvrščene v kategorije ogroženosti Ex, Ex?, E ali V, katerih lastnosti so določene v predpisu, ki uvršča ogrožene rastlinske in živalske vrste v rdeči seznam, in

6. živali vrst celinskih voda, z območjem naravne razširjenosti samo med 20. vzporednikom severne in 20. vzporednikom južne geografske širine, ki niso zavarovane z ratificiranimi mednarodnimi sporazumi ali predpisi Evropske unije na področju varstva rastlinskih in živalskih vrst ali niso uvrščene v kategorije ogroženosti Ex, Ex?, E ali V, katerih lastnosti so določene v predpisu, ki uvršča ogrožene rastlinske in živalske vrste v rdeči seznam.

Pravne ali fizične osebe, ki nameravajo gojiti živali vrst iz 5. in 6. točke, morajo pred začetkom gojitve o tem pisno obvestiti Agencijo Republike Slovenije za okolje.

Na vrh

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO