English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > narava > naravne vrednote > geološke vrednote
Narava

Varstvo geoloških naravnih vrednot

Geološka zgradba Slovenije je izjemno zanimiva in pestra. Kamnine, fosili in minerali ter geološki procesi, ki oblikujejo krajino, so lahko tudi geološke naravne vrednote. Redke in nenavadne geološke najdbe so neprecenljiva geološka dediščina, kakor smo jo imenovali do nedavnega. V Zakonu o ohranjanju narave izraza naravna dediščina ne zasledimo več, pač pa namesto tega uporabljamo izraz naravne vrednote. 

Geološke vrednote so del sistema varstva naravnih vrednot, s katerimi se ukvarjajo naravovarstvene službe: Agencija RS za okolje, Zavod RS za varstvo narave in upravljavci zavarovanih območij. 

Doslej je registriranih 637 geoloških naravnih vrednot, od teh jih je državno ali mednarodno pomembnih 390, s kategorijo naravni spomenik pa je zavarovanih 30 geoloških naravnih vrednot.

Varstva geoloških vrednot ne morejo zagotoviti le naravovarstvene službe, pač pa je nujno povezovanje vseh, ki lahko kaj storimo za njihovo ohranitev. Ozaveščenost strokovnjakov in javnosti je eden pomembnejših vidikov uspešnega varstva. K temu lahko pripomore ustrezna predstavitev geologije in geološke dediščine javnosti - z razlagalnimi tablami na terenu, tiskanimi publikacijami, vodenimi izleti, razstavami, dnevi odprtih vrat in drugimi oblikami ozaveščanja. Takšna je tudi akcija Geotrip.

Preteklost je ključ razumevanja prihodnosti

Vedno bolj se zavedamo posledic podnebnih sprememb, izgubljanja biotske raznovrstnosti in izumiranja vrst. Čeprav so spreminjanje podnebja, izumiranje nekaterih vrst in pojavljanje novih, naravni in nenehni procesi, se sprašujemo, kaj so gonilne sile teh procesov. Kaj se dogaja danes, kakšna je današnja stopnja izumiranja vrst v primerjavi s tistimi v geološki preteklosti in podobno? Ta vprašanja skušamo bolje razumeti tudi s pomočjo geologije.

Še v 18. in 19. stoletju so tudi zelo izobraženi ljudje občudovali fosile, ne da bi vedeli, da so ostanki izumrlih organizmov in dokazi evolucije. Komaj 140 let je, odkar je Charles Darwin razvil epohalno zamisel o evoluciji življenja, izvoru vrst in njihovi spremenljivosti. Danes o tem ne dvomimo in iščemo nove dokaze o nekdanjem življenju ter sestavljamo zgodbo o vzrokih izumiranja v geološki preteklosti. Znanstveniki pa raziskujejo današnje spremembe in vzroke zanje. Fosili so neposredni dokazi o živih organizmih, ki so živeli na Zemlji, vendar samo ti niso dovolj, ko želimo pojasniti kakšno okolje je prevladovalo v nekem prostoru in času. Pri tem si pomagamo z izsledki tektonike, petrologije, sedimentologije, glaciologije in drugimi.

Razumevanje geoloških elementov in njihovo proučevanje sta zahtevni nalogi, saj so dokazi v naravi redki, skriti v kamninah in pogosto ranljivi zaradi erozije, ogroženi zaradi gradbenih dejavnosti itn. Dragocen je lahko celo majhen fosil ali sled plazenja prazgodovinskih živali, ki nam pomaga pri sestavljanju podobe o dogajanjih v oddaljeni preteklosti. Najbolj reprezentativne geološke lokalitete in vzorce kot geološke vrednote uvrščamo v seznam naravnih vrednot.

Vrednotenje geoloških naravnih vrednot

Danes, ko je pretežni del naše pozornosti usmerjen v ohranjanje biotske raznovrstnosti, ne smemo prezreti vrednot nežive narave, krhke in ranljive geološke, zlasti paleontološke dediščine, katere izguba je lahko dokončna. Vendar teh vrednot ne moremo varovati in ohraniti, če jih prej ne spoznamo in dojamemo njihove vrednosti.

Ocena vrednosti se morda zdi subjektivna. Kar je vrednota za enega, morda ni za drugega. Vendar se subjektivnost zmanjša, če imamo ustrezna merila in možnost primerjanja območij oziroma podobnih pojavov med seboj. Prepoznavanje posebnosti neke naravne dediščine je osrednji del varstva naravnih vrednot. Vrednotimo jih na podlagi strokovnih meril: izjemnost, tipičnost, kompleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosistemska, znanstveno raziskovalna ali pričevalna pomembnost.

Kako varujemo geološke naravne vrednote

Varstvo geoloških naravnih vrednot je pomembno zaradi znanstvene vrednosti in ozaveščanja širše javnosti, ki z boljšim poznavanjem geološke dediščine laže razume, zakaj je preteklost ključ do prihodnosti. Za uspešno varstvo moramo enakovredno razvijati tri pomembna področja: 
1. zakonodajo, 
2. upravljanje, 
3. ozaveščanje, interpretacijo in izobraževanje. 

Od leta 1999 imamo v Sloveniji sodoben Zakon o ohranjanju narave, ki opredeljuje ustrezne ukrepe tudi na področju varstva geoloških vrednot. Pomembno za to zvrst naravnih vrednot je, da je zakon v primeru fosilov in mineralov omogočil povezavo med varstvom v naravi (in situ) in varstvom premičnih naravnih vrednot v zbirkah (ex situ). Zgolj varstvo teh in situ še ne more zagotoviti učinkovitega varstva, zlasti kadar gre za neprimerno trgovanje, izvoz in nedovoljene načine zbiranja.

Pomemben izziv pred nami je oblikovanje ustreznega upravljavskega sistema, saj so možni različni načini varstva, med njimi: 
1. zavarovanje za naravni spomenik ali kako drugo kategorijo zavarovanega območja, 
2. pogodbeno varstvo, kar pomeni sklepanje pogodb o varstvu med lastnikom zemljišča in državo ali lokalno skupnostjo, 
3. skrbništvo, kar pomeni sklepanje pogodb med državo ali lokalno skupnostjo in posameznikom ali organizacijo, ki ni lastnik zemljišča. 

Dolgoročno je morda celo najpomembneje razviti ustrezen sistem visoko strokovnega in organiziranega ozaveščanja oziroma interpretacije geoloških naravnih vrednot, saj marsikdaj ni lahko razumeti geoloških pojavov ali geoloških procesov brez ustreznega pojasnila.

Jezerska kreda v dolini Soče je eden izmed dokazov ledeniškega delovanja. Izdanki jezerske krede so v Sloveniji razmeroma redki, zato je profil na sliki predlagan za razglasitev za naravni spomenik. Foto: Marko Simić

Fosilni morski ježki v krednem apnencu Nanosa so v zavarovanem območju. Foto: Branka Hlad

Nagubane plasti krednih kamnin ob slapu Podbreg v dolini Soče. Ena najlepših gub v Sloveniji je predlagana za razglasitev za naravni spomenik. Foto: Marko Simić

klikni za povečavo

Čeljust pleistocenskega jamskega medveda (Ursus spelaeus) v eni od slovenskih jam. Jama je predlagana za razglasitev za naravni spomenik. Foto: Marko Simić

klikni za povečavo

Aragonitna tvorba iz ene od slovenskih jam, ki je predlagana za naravno vrednoto. Aragonit je razmeroma redek mineral v Sloveniji. Foto: Marko Simić

Lipica je delujoči kamnolom tipičnega rudistnega apnenca. Naravovarstveni interes, je, da se pri sanaciji kamnoloma ohrani del kamnoloma v naravovarstvene namene. Foto: Marko Simić

Fosilni kačjerepi iz spodnjetriasnega laporja pri Idriji. Vzorec fosila je last zasebnega zbiralca Gorana Velikonje. Foto: Branka Hlad

Wulfenit iz rudnika svinca in cinka Mežica. Redek mineral v Sloveniji, v glavnem ga imajo številni v svojih zbirkah, na prvotnem mestu pa je eno od maloštevilnih preostalih nahajališč zavarovano kot naravnih spomenik. Foto: Miran Udovč.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO