English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji
RSS

21. marec 2017

Čistilne naprave izboljšujejo ekološko stanje slovenskih rek

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu voda, 22. marcu

V preteklosti je bila odpadna voda iz gospodinjstev, industrije in drugih virov v glavnem speljana v vodotoke ali podzemlje, brez posebnih postopkov čiščenja. Zato so bili vodotoki obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Kljub naravni samočistilni sposobnosti vodotokov so bili ti tako onesnaženi, da je bilo pogosto mogoče opazovati onesnaženost s prostim očesom.

V okviru državnega monitoringa kakovosti voda opažamo, da se je v splošnem organska obremenjenost rek v Sloveniji od leta 1996 dalje močno zmanjšala. Še posebej je opazen upad vrednosti BPK5 (biokemijske potrebe po kisiku) od leta 2006 naprej, ko se izmerjene vrednosti približujejo vrednosti naravnega ozadja (od <1 do 1,4 mg O2/L). Upadanje vsebnosti BPK5, ki je dober pokazatelj obremenitve vodotokov z organsko maso, se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na čistilnih napravah.

Z izgradnjami čistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode smo v Sloveniji v večji meri začeli konec prejšnjega stoletja. V zadnjih nekaj letih pa je bilo nadgrajenih veliko čistilnih naprav (med njimi Novo mesto, Škofja Loka, Grosuplje), veliko jih je bilo zgrajenih na novo (npr. Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi).

Agencija RS za okolje spremlja ekološko stanje vodotokov na 181 merilnih mestih, od tega na 31 merilnih mestih pod iztoki čistilnih naprav.

Vpliv čistilnih naprav na ekološko stanje vodotokov smo preverili pri Centralni čistilni napravi Ljubljana (CČN Ljubljana), in sicer na podatkih o emisijah iz CČN Ljubljana in podatkih monitoringa ekološkega stanja na merilnem mestu Ljubljanica Zalog (slika), kjer je za tovrstne analize na voljo dovolj podatkov.

ccn lj

Povezane strani
Pripete datoteke

21. marec 2017

Suha kmetijska tla ob začetku spomladanske rasti

Izredno toplo, suho in pogosto vetrovno vreme je v preteklih dvajsetih dneh močno osušilo površinski sloj tal. Vremenske razmere so povzročile za ta čas močno izhlapevanje. Ponekod je v posameznih dneh izhlapelo tudi do 3 litre vode na kvadratni meter na dan.

V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je le na začetku meseca padlo okoli 30 mm dežja oziroma le od 35% do 50 % običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec.

Precej manj, okoli 15 mm oziroma komaj dobrih 10% običajnih količin padavin je padlo na severovzhodu.

Le zahod države je dobil do 50 mm padavin.

Meteorološka vodna bilanca, ki prikazuje razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji kaže negativno sliko. Zaloga vode v površinskem sloju tal se vztrajno zmanjšuje. Najbolj izpostavljena izsuševanju so gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo.

Povprečne temperature zraka so skoraj povsod po Sloveniji že prešle temperaturni prag 5 °C, kar sproža fotosintetsko aktivnost, kar ponekod že opazimo v zelenenju travnikov. Sočasno pomanjkanje vode v tleh lahko povzroča spomladanski sušni stres ozimnim posevkom, ki jim presuha tla otežujejo tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.

Tudi vremenski obeti za prihodnje dni ne kažejo obilnejših padavin. Ogrevajo se tudi tla, na zahodu je povprečna temperatura tal v setveni globini že nad 10 °C, v zadnjem tednu pa se je setveni sloj tal ogrel do 10 °C tudi drugod po Sloveniji. Izjeme so le hriboviti predeli. Pri izbiri časa setve posameznih poljščin in zelenjadnic je potrebno upoštevati zanje primerno temperaturo tal (glej povezavo).

20. marec 2017

Delegacija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na ARSO

Na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bili v Sloveniji na študijskem obisku predstavniki držav Zahodnega Balkana (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije).

Glavni namen obiska je bila seznanitev z dejavnostmi slovenskih inštitucij v sklopu upravljanja s tveganji zaradi nesreč.

Predstavljen je bil Regionalni center za umerjanje merilnih inštrumentov ter Center za upravljanje suše v JV Evropi; oba centra delujeta v sklopu ARSO. Udeleženci so tudi dobili vpogled v delovanje agrometeorološke službe in v postopke za zgodnje opozarjanje na sušo ter v implementacijo poplavne direktive v Sloveniji ter ukrepe, ki jih s tem namenom v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor izvajamo v Sloveniji.

V razpravi po predavanjih so udeleženci izpostavili probleme, ki nastajajo pri različni organizaciji dela v njihovih državah, zlasti v povezavi s komunikacijo med operativnimi službami (kot so meteorološka in hidrološka prognoza) in odločevalci. Zanimala so jih tudi vprašanja, ki se ob suši običajno izpostavljajo: v čem je dodana vrednost sorazmerno zapletenih in dragih satelitskih opazovanj in zakaj ni mogoče učinkovito dolgoročno napovedovanje suše.

Obisk so udeleženci ocenili kot uspešen in koristen za njihovo nadaljnje delo.

V sklopu študijskega obiska so člani delegacije, ki sicer skrbijo za zvezo s FAO v svojih državah, 15. marca obiskali Upravo za zaščito in reševanje ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se 16. marca udeležili vzpostavitvene konference DriDanube projekta (Drought Risk in Danube region), 17. marca pa smo jim na Agenciji RS za okolje (ARSO) predstavili hidrološko in meteorološko prognozo in zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske in hidrološke dogodke.

foto

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO