English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji
RSS

17. februar 2017

Osvežen kazalec o odpadkih, ki vsebujejo azbest

Azbest postane nevaren, ko je dotrajan, se poškoduje ali se ga odstranjuje. Do leta 2003, ko smo v Sloveniji njegovo proizvodnjo prepovedali, je bil pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji.

Poznamo več kot 3.000 različnih izdelkov, ki vsebujejo azbest. Najbolj je poznana t.i. »salonitka« - valovit azbestnocementni strešnik iz tovarne Salonit Anhovo. Azbest pa je prisoten tudi v ognjevarnih tkaninah, rezervoarjih za gorivo (kurilne peči), različnih ceveh (stare vodovodne napeljave), talnih in stenskih oblogah, dimnikih idr.

V slovenskem prostoru je še veliko gradbenih objektov (poslovni in stanovanjski) in javnih infrastrukturnih vodov (kanalizacija, vodovod, odvodnjavanje…), ki imajo vgrajene materiale, ki vsebujejo azbest. V rekonstrukcijah, adaptacijah in rušitvah gradbenih objektov in vodov se bo zato še nekaj desetletij pojavljali odpadki, ki vsebujejo azbest.

Poklici, ki so najpogosteje v stiku z odpadnim azbestom: vodovodarji, polagalci tlakov, krovci, monterji vodovodnih in elektroinštalacij, zidarji, dimnikarji,… Gasilci pri svojem delu lahko uporabljajo tudi opremo, ki vsebuje azbest. Z azbestnimi odpadki se srečujejo pri svojih intervencijah in na pogoriščih.

Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti zahtevajo posebno ravnanje in primerno zaščitno opremo.

Ko odstranjujemo odpadek, ki vsebuje trdno vezani azbest (npr.: strešne plošče (salonitka), fasadne plošče, vodovodne in kanalizacijske cevi, korita za rože, vodni zbiralniki, vinilne talne azbestne obloge, …), je potrebno pred samim odstranjevanjem odpadek zmočiti z vodo in ga po odstranitvi oviti s primerno plastično folijo ter nedvoumno označiti, da gre za »azbestni odpadek«.

Če imamo opraviti s šibko vezanim azbestni odpadkom (npr.: brizgani ometi, izolacijske plošče, tesnilne mase, smole in lepila, lepenka, tkanina, …), je nujna uporaba zračne komore, nepropustne za vodo in zrak, da preprečimo širjenje drobnih azbestnih iglic po zraku v okolje. Zračno komoro moramo pripraviti pred začetkom izvajanja del, uporabljamo pa jo med samim odstranjevanjem azbestnih odpadkov ter po opravljenem delu, vse dokler v komori ni zrak ponovno »čist«.

V obdobju od 2005 do 2015 je v Sloveniji nastalo 163.455 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest, največ (99,5 %) je bilo gradbenih materialov in večina (82%) iz gospodinjstev.

Količina nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, je v Sloveniji naraščala od leta 2005 (5.561 ton) do leta 2008 (37.070 ton) in nato začela počasi upadati. Leta 2015 je nastalo 9. 361 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest. V letih od 2005 do 2015 je skupno nastalo 163.455 ton teh odpadkov. Glavnina (82% oz. 133.751 ton) izvira iz gospodinjstev, le slabih dvajset odstotkov (29.704 ton) jih je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Najpogostejši način obdelave azbestnih odpadkov je odlaganje. Leta 2005 je bilo odloženih 3.855 ton (62 %) azbestnih odpadkov, leta 2008 pa 31.094 ton (90 %). V naslednjih letih je bilo v povprečju odloženih okoli 75 % vseh nastalih azbestnih odpadkov. Leta 2015 je bilo odloženih 7.003 tone teh odpadkov.

Porast količin nastalih in odloženih odpadkov, ki vsebujejo azbest, v letu 2008 lahko pripišemo sprejetju Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Tega leta je kar 87% azbestnih odpadkov nastalo v gospodinjstvih, ostale količine pa so nastale v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

9. februar 2017

Poročanje o odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2016

Oddaja letnih poročil o odpadkih za koledarsko leto 2016 je omogočeno od 1. 2. 2017 do 31. 3. 2017.

Uredba o odpadkih določa nekatere spremembe glede vsebine letnih poročil (poročanje po statističnih regijah, navajanje količin po pošiljateljih in prevzemnikih, vključeno poročanje izvajalcev javnih služb, ipd).

Izvirni povzročitelji odpadkov, ki niso uporabniki aplikacije IS-Odpadki, lahko pripravijo in oddajo letno poročilo o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za leto 2016 na Excelovem obrazcu ali v papirni obliki. Obrazca in navodili za izpolnjevanje obrazca so objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje pod: Varstvo okolja → Odpadki → Obrazci → Letno poročilo o ravnanju z odpadki za preteklo koledarsko leto.

Uporabniki aplikacije IS-Odpadki (zbiralci, obdelovalci in izvirni povzročitelji) lahko oddajo letna poročila v modulu Letna poročila od 1. 2. 2017 do vključno z 31.3.2017. Po navedenem roku se bodo v aplikaciji IS-Odpadki oddana poročila lahko dopolnila v časovnem roku, ki bo objavljen naknadno.

Navodila za kreiranje, izpolnjevanje in zaključevanje (oddajo) letnih poročil v aplikacijo IS-Odpadki bodo objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje na portalu IS-Odpadki (povezana stran) v dokumentu Uporabniška navodila.

Povezane strani

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO