English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji
RSS

25. marec 2019

Ekološki odtis Slovenije

Vabilo na predstavitev scenarijev za zmanjšanje ekološkega odtisa

Agencija Republike Slovenije za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor vabita na predstavitev scenarija ekološkega odtisa Slovenije in nekaterih drugih okoljskih kazalnikov, ki bo v sredo, 27. marca 2019, od 10.00 do 12.00 ure, v veliki sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (v podhodu).

Poročilo o izbranih ukrepih znižanja ekološkega odtisa bosta predstavila avtorja Jernej in Jurij Stritih, koncept trajnostnega energetskega kroga pa avtor koncepta Andrej Pečjak.

Udeležbo potrdite na natasa.kovac@gov.si. Dobrodošla tudi morebitna vprašanja.


Ekološki odtis sodi med najbolj razširjene in priznane kazalce trajnosti. Predstavlja porabo rodovitne površine potrebne za zadovoljitev človekovih potreb po hrani, ohranjanju življenjskega sloga v razmerju do količne odloženih odpadkov in porabe energije.

Slovenija je s sprejemom Strategije razvoja Slovenije do leta 2030 (decembra 2017) naredila korak naprej pri spremljanju okoljske dimenzije trajnostnega razvoja, saj je ekološki odtis umestila med vodilne kazalce za spremljanje stanja naravnih virov. Zastavila si je cilj, do leta 2030 zmanjšati ekološki odtis za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo (podatek za leto 2013) do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Cilj zmanjšanja ekološkega odtisa je vključen tudi v predlog Nacionalnega programa varstva okolja do 2030.

V letu 2018 je bilo vzpostaviljeno sodelovanje z globalno neprofitno organizacijo Global Footprint Network, ki izračunava ekološki odtis. Vzpostaviljen je bil tudi projekt izračuna projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije.

Projekt izračuna zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe s področja upravljanja gozdov, spodbujanja energetske učinkovitosti ter rabe obnovljivih virov energije do leta 2030 je vključeval tudi izračun možnega zmanjšanja izpustov CO2. Analiza je pokazala, da bi bilo z dodatnimi ukrepi možno doseči do 12,6 % zmanjšanje okoljskega odtisa glede na 2014 in 19,5 % zmanjšanje izpustov TGP glede na 2005. Kot najbolj perspektivna sta se izkazala ukrepa trajnostnega upravljanja gozdov ter uvajanja fotovoltaičnih panelov, v povezavi s polnenjem električnih vozil in razpršenim skladiščenjem elektrike (koncept trajnostnega energetskega kroga).


Ključne ugotovitve

• Izbrani ukrepi skupaj lahko dosežejo do 12,6 % zmanjšanje okoljskega odtisa glede na 2014 in 19,5 % zmanjšanje emisij TGP glede na 2005.
• Gozdovi največ prispevajo k biokapaciteti, vendar je zaradi podnebnih sprememb potrebno prilagajanje, če želimo biokapaciteto ohranit.
• Promet in energetika imata največji okoljski odtis, razpršena fotovoltaika v kombinaciji z električnimi avtomobili rešuje oboje hkrati.
• Največji potencial znižanja okoljskega odtisa je pri prometu, a le elektrifikacija je premalo. Zaradi možnega povratnega učinka (‘rebound effect’) uvedbe električnih osebnih vozil na povečanje prevoženih kilometrov je hkrati treba izvajati ukrepe trajnostne mobilnosti, predvsem ponudbe javnega prevoza.
• Stavbe imajo relativno majhen prispevek, a doseganje že zastavljenih ciljev energetske učinkovitosti je vseeno pomembno.
• Pri F-plinih je potrebno zagotoviti izvajanje veljavne EU direktive.

25. marec 2019

Fotografski natečaj Evropske agencije za okolje

Trajnostna preskrba s hrano, energijo in prevozom

Evropska agencija za okolje z natečajem vabi k upodobitvi razmišljanj in trajnostnih rešitev na področjih hrane, energije in prevozov.

Prijava na natečaj je mogoča do 15. maja 2019. Zmagovalci bodo v vsaki od treh kategorij prejeli denarne nagrade.

22. marec 2019

Sonce, Zemlja in vreme

23. marec – svetovni dan meteorologije

Meteorologi na dan, ko je leta 1950 začela veljati konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, obeležujemo svetovni dan meteorologije.

Letošnja tema svetovnega dneva meteorologije z naslovom »Sonce, Zemlja in vreme« izpostavlja vir energije, ki napaja podnebni sistem, in vreme kot njegovo vsakodnevno pojavno obliko. Praktično vso energijo, ki je potrebna za vzdrževanje podnebnega sistema in vremensko dogajanje, predstavlja energija Sonca, geotermalni prispevek Zemlje je zanemarljivo majhen. Podnebni sistem in vodni krog sta neločljivo povezana. Tudi vodni krog ne bi deloval brez energije Sonca, saj bi bila vsa voda brez nje zamrznjena. Ne samo vpliv na neživo naravo, brez stalnega dotoka sončne energije na Zemlji ne bi bilo življenja, ne bi bilo rastlin, živali in ljudi.

Nekatere večje meteorološke službe poleg trajanja sončnega obsevanja in energijskega toka na zemeljski površini spremljajo tudi tako imenovano »vesoljsko vreme«, torej opazujejo in napovedujejo stanje Sonca in medplanetarnega prostora. Najbolj jih zanimajo odkloni od običajnih razmer, saj bi te lahko vplivale na živa bitja in na sodobno tehnologijo. Vesoljsko vreme postaja z naraščanjem uporabe vesoljske tehnologije v telekomunikacijah, opazovanjih in navigaciji zanimivejše in pomembnejše tudi za vsakodnevno življenje, saj je delovanje satelitov in električnih omrežij med geomagnetnimi nevihtami moteno. Spektakularen pojav severnega in južnega polarnega sija je posledica izbruhov na Sončevi površini in z njimi povezanega Sončevega vetra. Ob močnih izbruhih je polarni sij viden tudi v zmernih geografskih širinah.

V zadnjih desetletjih postaja sončna energija vse pomembnejši obnovljivi vir energije, ki nam že, in nam bo v prihodnje še bolj, pomaga zmanjševati rabo fosilnih goriv.

Tudi v Sloveniji meteorološka služba meri trajanje in energijo sončnega obsevanja, pa tudi vsakodnevna vremenska napoved omenja, ali bo nebo jasno in bo vreme sončno, ali pa nas bodo za sončne žarke prikrajšali oblaki. Sonce posredno in neposredno vpliva na našo dejavnost in razpoloženje.

osnončenost slo

Pripete datoteke

21. marec 2019

Kemijsko stanje podzemne vode v Sloveniji v letu 2018

Rezultati monitoringa podzemne vode v letu 2018 so zopet pokazali, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, in sicer v vodonosnikih s pretežno medzrnsko poroznostjo.

Slabo kemijsko stanje podzemnih voda je v Savinjski, Dravski in Murski kotlini. Prekomerno so obremenjene z nitrati, na Dravski kotlini pa tudi z atrazinom in njegovim razpadlim produktom desetil-atrazinom. Na nekaterih vodnih telesih smo občasno ugotovili tudi lokalno obremenjenost z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki.

Pripete datoteke

15. marec 2019

Osvežene karte pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji in Evropi – CORINE Land Cover 2018

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) smo pripravili nove vektorske digitalne karte pokrovnosti in rabe tal. Izdelane so na podlagi satelitskih posnetkov, pridobljenih v Programu Copernicus. Interpretacijo prikaza v državah Evrope je omogočila Evropska agencija za okolje. Za Slovenijo jo je izvedel Geodetski inštitut Slovenije, Nacionalni referenčni center v omrežju Eionet.

Do slojev za Slovenijo lahko dostopate preko ARSO spletne objektne storitve (WFS) ali preko Atlasa okolja. Mogoč je tudi dostop do podatkov o pokrovnosti in rabe tal v Evropi. (Povezave na koncu novice.)

Za opredelitev in analizo sprememb površin se uporablja pet glavnih kategorij:
- grajene površine,
- kmetijske površine,
- gozdovi in deloma ohranjene naravne površine,
- mokrišča in
- vodne površine.

Poleg tega se upošteva tudi raba prostora. Pokrovnost in raba prostora sta razdeljena v 44 kategorij. Minimalna enota je 25 ha za prostorske pojave ter 100 m za linearne pojave.

15. februar 2019

Poročanje o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2018

Povzročitelji odpadkov morajo Agenciji Republike Slovenije za okolje na obrazcu ODP-nastajanje 2018 najkasneje do 31. 3. 2019 predložiti poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2018.

Obveznost oddaje poročila o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi določa 29. člen Uredbe o odpadkih. Iz obvezne oddaje letnega poročila so izvzeti izvirni povzročitelji, kot to določata 7. in 8. odstavek 29. člena te Uredbe.

Pripete datoteke

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO