English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji
RSS

23. maj 2018

Postavitev oznake visoke vode pred Osnovno šolo v Bohinjski Bistrici

Petek, 25. 5. 2018, ob 9.45 uri

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Zveza geografov Slovenije (ZGS) organizirata v sklopu akcije postavljanja oznak visokih voda postavitev oznake pred Osnovno šolo v Bohinjski Bistrici.

Oznako bodo namestili, na pobudo učiteljice zemljepisa Nataše Mrak, učenci višjih razredov osnovne šole. Na dogodku bodo učenci pripravili opis poplave leta 2007, predstavnik ARSO bo predstavil pomen akcije za lokalno skupnost in državo, župan Franc Kramar bo predstavil poplave in ukrepanje v občini Bohinj, nekdanji ravnatelj Jožef Cvetek pa šolsko delo v času poplav. Na dogodku bo prisoten tudi predstavnik Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Akcija oznak visokih voda poteka v sodelovanju ARSO in ZGS od leta 2014. Namen je ozaveščanje in izobraževanje javnosti o visokih vodah v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Do sedaj je bilo po Sloveniji postavljenih 40 tablic z oznakami najvišje izmerjenih vodostajev rek.

foto

18. maj 2018

Dr. Silvo Žlebir (1958 – 2018)

In memoriam

Po hudi bolezni je 21. aprila 2018 v 60. letu umrl dr. Silvo Žlebir, nekdanji generalni direktor Agencije Republike Slovenije za okolje in priznan strokovnjak za kakovost meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev.

Po izobrazbi je bil univerzitetni diplomirani fizik. Magistriral in doktoriral je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, leta 2000 pa je zaključil specialistični študij menedžmenta na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. V letih 1981 – 1990 je bil zaposlen kot raziskovalec in projektni vodja v raziskovani enoti Iskre Kibernetika. Leta 1992 je prejel nagrado Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo.

V letih 1990 - 2001 je bil pomočnik direktorja in kasneje svetovalec vlade na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije. Takoj po osamosvojitvi Slovenije se je lotil ustanavljanja umerjevalnega laboratorija za meteorološke, hidrološke in ekološke merilnike. Postavil je sodoben center za zagotavljanje kakovosti meritev teh merilnikov, akreditiran po mednarodnih standardih, ki je kmalu dobil uporabnike tudi zunaj meja države. Dejaven je bil v komisiji za merilnike in metode opazovanj Svetovne meteorološke organizacije (SMO). Znanje s tega področja je posredoval študentom kot visokošolski učitelj na Katedri za meteorologijo Univerze v Ljubljani.

Vzpostavil je mrežo avtomatskih meteoroloških, ekoloških in hidroloških postaj, začel z operativno radiosondažo in postavil merilnike za ionizirajoče gama sevanje. Moderniziral je meteorološke meritve na letališčih in na Kredarici ter začel s pomorskimi meteorološkimi meritvami. Pripravil je idejni projekt za obnovo visokogorskega meteorološkega observatorija na Bjelašnici, ki je bil uničen med vojno v Bosni in Hercegovini. Postavil je mednarodni postaji za meritve ozadja onesnaženosti zraka na Krvavcu in Iskrbi, ki ju je odprl generalni sekretar SMO.

Leta 2001 je postal direktor Urada za monitoring v novo ustanovljeni Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). Nadaljeval je z razvijanjem sistema zagotavljanja kakovosti v merilnih mrežah, izboljšal sposobnosti umerjevalnega laboratorija in uspešno zaključil več EU PHARE projektov na področju meritev.

Leta 2004 je postal generalni direktor ARSO. S tem je prevzel odgovornost za izvajanje strokovnih, analitičnih in upravnih nalog s področja okolja. Glede spremljanja naravnih pojavov je postal odgovoren še za področje seizmologije. Seizmološka mreža je postala z modernizacijo ena najsodobnejših v Evropi. Na ARSO je uvedel sistem kakovosti, kar je pozitivno vplivalo na izvajanje strokovno tehničnih nalog, storitev za uporabnike, na organiziranost ter racionalizacijo poslovanja.

Upravne naloge s področja okolja so terjale drugačen pristop kot izvajanje nalog s področja meteorologije, hidrologije in okoljskega monitoringa. Držal pa se je istega načela kot pri spremljanju naravnih pojavov. Kot so bili na eni strani temelji kakovostne meritve, so na upravno-okoljskem področju temelji predvsem evidence posegov in izpustov škodljivih snovi v okolje. Evidence izpustov onesnaževal in toplogrednih plinov so na ARSO dobro urejene. Pri vodenju upravnih postopkov se je soočal z zapleteno okoljsko zakonodajo. Opozarjal je, da bi bila za kratkoročno ukrepanje potrebna taka zakonodaja, ki bi bolj odločno omejevala škodljivo delovanje ljudi na okolje.

Velko uspeha je imel dr. Žlebir na področju mednarodnega sodelovanja. Vključil se je v delo Evropske agencije za okolje. Uspešen je bil v prizadevanjih za polnopravno članstvo Slovenije v Evropsko organizacijo za spremljanje stanja ozračja z meteorološkimi sateliti in v Evropski center za srednjeročne napovedi vremena. Na njegovo pobudo je Slovenija postala polnopravna članica tudi v GEO (Skupina za opazovanje Zemlje, ki povezuje vsa opazovanja Zemlje za potrebe ukrepanja proti podnebnim spremembam). Uspel je, da je umerjevalni laboratorij postal Regionalni instrumentalni center (RIC) Svetovne meteorološke organizacije. Skrbne priprave, pri katerih je sodelovalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, so pripomogle, da je bila Slovenija v konkurenci še treh držav izbrana za gostiteljico Centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi. Začel je z izvajanjem doslej največjega projekta ARSO "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji" (BOBER). Projekt je pretežno financirala Evropska unija iz Kohezijskega sklada.

Po letu 2012, ko je zaključil mandat generalnega direktorja, se je posvetil mednarodnemu sodelovanju ARSO. Ker je kazalo, da je premagal bolezen, se je lotil novih izzivov. Od leta 2013 do 2015 je delal na projektu Copernicus v Bruslju. To je program Evropske unije za potrebe GEO. Dr. Žlebir je bil vključen v koordinacijsko skupino programa znotraj Evropske komisije. Njegova skrb je bila med drugim sodelovanje z Evropsko okoljsko agencijo. Po vrnitvi iz Bruslja je dobil povabilo na razgovor za delovno mesto vodje opazovalnih sistemov Svetovne meteorološke organizacije. Za sprejem povabila se zaradi bolezni ni odločil.

Dr. Žlebir je bil zelo uspešen projektni vodja. Vse projekte, ki jih je začel, je tudi uspešno zaključil. Bil je zelo motiviran za uvajanje novih tehnologij. Pri tem je dajal prednost domačemu znanju tako znotraj svoje organizacije kot v sodelovanju z inštituti in razvojno usmerjenimi podjetji. Njegova odlika je bila skrb za strokovni razvoj mladih sodelavcev. Nekateri med njimi so postali mednarodno priznani strokovnjaki.

Z neutrudnim in predanim delom je prispeval k mednarodni prepoznavnosti ARSO, na svojem ožjem strokovnem področju pa je z boljšo kakovostjo meteoroloških, hidroloških in ekoloških meritev prispeval k večji varnosti pred naravnimi nesrečami in okoljskimi tveganji.

Njegovo znanje, izkušnje in razvojne pobude bomo kolegi pogrešali.

Dušan Hrček, nekdanji direktor Hidrometeorološkega zavoda Slovenije

Silvo Žlebir

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO