English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > podnebne spremembe > projekti
Podnebne spremembe

Podnebne spremembe in Agencija RS za okolje

Podnebje je naravni vir

Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir in naša naloga je, da ga v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom. Zato je s podnebnimi spremembami posredno ali neposredno povezano delo večine organizacijskih enot Agencije RS za okolje.

Zakaj je podnebje pomembno?

Podnebje je že od nekdaj odločilno vplivalo na razširjenost prebivalstva in njihov življenjski slog; skozi vso zgodovino človeštva se je odražalo v načinu gradnje, poljedelstvu, izboru domačih živalih, gostoti poseljenosti, razpoložljivosti vodnih virov, prehrani in zdravju. V novejšem času vpliva tudi na proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijo.

V dvajsetem stoletju je tehnološki razvoj zagotovil obilico energije, omogočil lahek dostop do fosilnih goriv, prinesel drugačen način gradnje, povečal mobilnost in nabor gojenih rastlin ter omogočil boljše pridelke. Ob hitrem tehnološkem razvoju se je zdelo, da smo si naravo podredili, v zadnjih dveh desetletjih pa so znanstveniki zbrali trdne dokaze, da ljudje s svojim delovanjem spreminjamo kemično sestavo ozračja.

Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv strmo narašča. Toplogredni plini v ozračju so za življenje na Zemlji sicer potrebni, saj nam zagotavljajo primerne toplotne razmere, vendar njihovo hitro naraščanje spreminja lastnosti ozračja in podnebja. Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli.

Kaj se dogaja s podnebjem?

Meritve in izračuni povprečne temperature zemeljskega površja kažejo, da se ozračje segreva. Tudi meritve temperature v Sloveniji kažejo podobne spremembe, kot jih zasledimo v svetu in Evropi: povprečna temperatura narašča, porast je najbolj opazen v zadnjih tridesetih letih. Najbolj nazorno nam spreminjanje podnebja dokazuje krčenje ledenikov, najbolj boleče pa nas na to opozarjajo vremenske ujme.

Skrbijo nas spremembe zračnih tokov, vremenskih vzorcev, spremembe razporeditve in količine padavin, pogostost in jakost ekstremnih vremenskih dogodkov. Zelene zime so vse pogostejše, morska gladina narašča, že doslej sušna območja postajajo še bolj sušna, obilne padavine pa povzročajo poplave in zemeljske plazove. Rastline se na toplejše ozračje odzivajo s podaljšanjem vegetacijske sezone, zato so bolj ranljive na pomladanske pozebe. Škoda, ki nam jo povzročajo izredni vremenski in podnebni dogodki, strmo narašča, predvsem zaradi vse dražje infrastrukture in ker izrabljamo tudi ozemlja, ki jih naši predniki zaradi večje izpostavljenosti silam narave niso intenzivno izkoriščali.

Tri področja delovanja Agencije RS za okolje v povezavi s podnebnimi spremembami

Da je spreminjanje podnebja resen problem, soglašajo tako svetovna kot tudi slovenska politika, strokovna in laična javnost. Delovanje v povezavi s podnebnimi spremembami je razdeljeno na tri področja:

  • prvo je spremljanje stanja podnebja in njegovega vpliva na okolje v celoti. Na Agenciji RS za okolje deluje najcelovitejši državni monitoring okolja: spremljamo kakovost voda, zraka, vreme in podnebne razmere, pretoke in vodostaje ter podtalnico. Spremljamo in varujemo ogrožene živalske vrste, smo tudi nosilci upravljanja z vodami. Meritve, namenjene spremljanju sprememb v okolju, morajo biti še posebej natančne; zelo pomembno je tudi, da ljudje s svojimi posegi ne spreminjamo lastnosti okolice merilnega mesta, kjer se morajo meritve opravljati na tak način, da z merilnimi instrumenti in načinom izvajanja meritev zagotavljamo med seboj primerljive izmerke v daljšem časovnem obdobju;
  • drugo področje zajema spremljanje izpustov toplogrednih plinov in prizadevanja za njihovo zmanjšanje. S podpisom Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) se je Slovenija pridružila prizadevanjem za zmanjšanje vpliva človekovih dejavnosti na okolje. S podpisom Kjotskega protokola se je Slovenija zavezala, da bo v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 zmanjšala svoje emisije za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. Da bi uresničili zastavljeni cilj, skrbno vodimo evidence emisij in število ter vrste njihovih virov po navodilih in metodologiji, ki jih je za podpisnice konvencije leta 1996 izdal Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). Navodila se dopolnjujejo in omogočajo večjo natančnost, preglednost in primerljivost emisijskih evidenc. Vsako leto v skladu s to metodologijo pripravimo poročilo o emisijah toplogrednih plinov. Skoraj tretjina slovenskih emisij toplogrednih plinov nastane pri proizvodnji elektrike in toplote. Naš drugi največji vir je promet, ki je v primerjavi z letom 1986 emisije skoraj podvojil; največ je k temu prispevalo povečanje osebnega prometa. K porastu so prispevale tudi emisije zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialnem sektorju ter emisije iz odpadkov. Zaradi zmanjšanja števila glav živine so emisije v kmetijstvu nekoliko upadle. K zmanjšanju emisij je največ doprinesla industrija z zviševanjem produktivnosti, opuščanjem nerentabilne proizvodnje in zaradi izgube jugoslovanskega trga. Zmanjšale so se tako emisije zaradi porabe goriv, kot tudi procesne emisije. Agencija RS za okolje je izvajalec vrste upravnih postopkov, vezanih na varovanje okolja;
  • tretje področje delovanja je priprava strokovnih podlag, na osnovi katerih se bomo prilagajali na spremembe v našem okolju. Podnebne spremembe ne predstavljajo le grožnje, ampak tudi priložnost za uvajanje novih tehnologij in spremembe v načinu življenja ter izrabi naravnih potencialov, h katerim prištevamo tudi podnebje. Ker podnebje in vreme posredno ali neposredno vplivata na vse dejavnosti, naj naštejmo le najpomembnejše: promet, energetika, kmetijstvo in gozdarstvo, turizem, zdravstvo, gradbeništvo, šport in rekreacija. Spremljanje in blaženje podnebnih sprememb

Spremljanje sprememb podnebja in prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb sta vpeljani in splošno priznani dejavnosti. Vendar tudi izpolnjevanje obveznosti Kjotskega protokola ne bo zaustavilo sprememb, ki so se sprožile ob naraščanju koncentracije toplogrednih plinov, saj imajo le-ti dolgo življenjsko dobo. Le upočasnilo jih bo in potrebni bodo novi, strožji ukrepi za omejevanje emisij, da bomo spremembe omejili v okvire, znotraj katerih se bomo še lahko prilagajali.

Prilagajanje na podnebne spremembe

Mednarodna skupnost je spoznala, da bo poleg ukrepov za omejevanje emisij, nujno potrebna tudi strategija, prav tako podrobnejši načrti za prilagajanje na spremembe. Agencija RS za okolje je s prvimi projekti začela pred nekaj leti, izdelana je bila ocena ranljivosti slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Ni naključje, da so prizadevanja najprej stekla na področju kmetijstva, saj je povezava med vremenom in kmetijstvom splošno znana, agrometeorologija pa že dolgo priznana interdisciplinarna veda. V letu 2005 smo prizadevanja na področju izdelave interdisciplinarnih strokovnih podlag za prilagajanje okrepili, saj želimo ohraniti vodilno vlogo pri spremljanju in pripravi strokovnih podlag za ukrepanje v povezavi s podnebnimi spremembami; z letom 2006 je prilagajanje podnebnim spremembam samostojen projekt. Pri teh prizadevanjih tesno sodelujemo z Evropsko okoljsko agencijo in s Svetovno meteorološko organizacijo.

Evropska unija priporoča, naj bi z ukrepi omejili porast temperature za največ 2 °C in se tako izognili najbolj nevarnim posledicam podnebnih sprememb. Dosedanje emisije toplogrednih plinov bodo zaznamovale dogajanje do sredine stoletja, nato pa bodo spremembe odvisne od tega, kako uspešni bomo pri zmanjševanju emisij v prihodnje. Morali se bomo prilagajati na podnebno spremenljivost in ekstremne vremenske dogodke. Pri vseh večjih projektih, ki so namenjeni uporabi več desetletij ali morda stoletje, je potrebno upoštevati poleg sedanjih tudi prihodnje podnebne razmere, saj bo zgodnje upoštevanje spreminjajočega se podnebja dolgoročno prineslo varnejšo uporabo in prihranek sredstev.

Publikacije o podnebnih spremembah

Na Agenciji RS za okolje smo na področju podnebnih sprememb pripravili nekaj publikacij. Brošura »It is not too late if farmers act now« je povzetek obsežnega poročila o delu na projektu »Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremembo in ocena predvidenega vpliva«, ki ga je Agencija RS za okolje v sodelovanju z Biotehniško fakulteto izdelala v letu 2003. Januarja 2004 je poročilo obravnavala tudi Vlada RS, leta 2004 smo izdali slovensko različico, kasneje pa še dopolnjeno angleško izdajo. Prva štiri poglavja obravnavajo časovne trende podnebnih in fitofenoloških spremenljivk, podnebne scenarije za Slovenijo ter oceno ranljivosti agroekosistemov na podnebne spremembe s posebnim poudarkom na vodni bilanci kmetijskih tal v Sloveniji in vremenskih ekstremih. Zadnje poglavje razčlenjuje prilagajanje na podnebne spremembe ter nove strategije za prilagajanje v prihodnosti.

V letu 2006 je izšla knjižica »Živeti s podnebnimi spremembami«, v kateri so predstavljene značilnosti našega podnebja in njegova spremenljivost ter pričakovane posledice na različne gospodarske dejavnosti.

V Mesečnem biltenu Agencije RS za okolje redno med ostalimi podatki in poročili predstavljamo tudi vremenske, podnebne, hidrološke in agrometeorološke razmere v primerjavi z dolgoletnimi povprečji in poročamo o pomembnejših odklonih od običajnih razmer. Priložnostno poročamo tudi o pomembnih mednarodnih dogodkih s področja podnebja in podnebnih sprememb.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO