Kako vemo, kakšno je bilo podnebje v preteklosti?

Podatke za izračun globalne temperature zraka imamo od leta 1860, razmere v preteklosti pa lahko ocenjujejo na osnovi usedlin v jezerih in morjih, drevesnih letnicah, temperaturnih profilov v vrtinah, iz strženov večnega ledu pridobljenih v vrtinah, iz fosilnih ostankov.

Kako toplogredni plini vplivajo na podnebje?

Kakšno bi bilo podnebje brez toplogrednih plinov?

Zemeljsko ozračje je zmes plinov, nekateri med njimi vpijajo in sevajo toplotne žarke. Prav ti plini prispevajo k ugodnim toplotnim razmeram na zemeljskem površju s tem, ko zadržujejo toploto v bližini zemeljskega površja. Brez toplogrednih plinov v ozračju, bi se povprečna temperatura iz sedanjih 15 °C znižala za okoli 33 °C; temperatura -18 °C pa je za sedanje oblike življenja neustrezna.

S tem, ko smo ljudje s svojo dejavnostjo zvišali koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju, smo okrepili učinek tople grede. Spremembe v okolju so sprožile skrb, saj se ozračje ogreva hitreje, kot se je kdaj koli v zgodovini človeštva.

Kateri so najpomembnejši viri toplogrednih plinov?

Glavni dodatni vir toplogrednih plinov v ozračju je izgorevanje fosilnih goriv za ogrevanje, pogon prevoznih sredstev, proizvodnja drugih oblik energije, industrijska proizvodnjo. Druge človekove dejavnosti, kot je na primer krčenje gozdov za pridobivanje kmetijskih in urbanih površin ter deponije prav tako prispevajo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov.
Metan nastaja naravno, ko rastline gorijo, se prebavljajo ali gnijejo brez prisotnosti kisika. Veliko metana se v ozračje sprosti iz deponij, ob pridelavi riža in v območjih pašne živinoreje. Je pomemben toplogredni plin, saj ima 21-krat večjo sposobnost zadrževanja toplote, kot jo ima ogljikov dioksid.

Ogljikov dioksid je z vidika človekovega prispevka najpomembnejši toplogredni plin. Zaradi sproščenih količin je glavni povzročitelj podnebnih sprememb. Sprošča se predvsem ob izgorevanju fosilnih goriv; takrat vsebina ogljika oksidira in se sprosti v ozračje kot ogljikov dioksid. Tona izgorelega ogljika da 3,7 tone ogljikovega dioksida. Ocenjujejo, da se s sedanjo globalno porabo fosilnih goriv vsako leto v ozračje sprosti 22 milijard ton ogljikovega dioksida, količina pa še vedno narašča.

Didušikov oksid nastaja naravno, z uporabo kemičnih gnojil v kmetijstvu pa ga ljudje dodatno vnašamo v ozračje.

Ali posamezen ekstremni dogodek lahko pripišemo podnebnim spremembam?

Posameznega dogodka ne moremo pripisati podnebnim spremembam, z njimi pa so nedvomno povezane spremembe v pogostosti in intenziteti ekstremnih dogodkov.