English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > potresi > potresna aktivnost
Potresi

Potres 26. marca 1511 in njegove posledice v naših krajih

Začetek XVI. stoletja je bilo obdobje Svete lige za osvoboditev Italije in začetek zgodnjekapitalističnih trgovinskih združenj, kot tudi Prve Benečanske vojne (1508-1516) med Beneško republiko in Habsburgi za premoč nad severnim Jadranom in Furlanijo. Benečani so 1508 okupirali celotno območje zahodno od Postojne, Reko in večji del avstrijske Istre, Habsburgi pa so hitro pridobili nazaj vsa zajeta ozemlja, kot tudi sekularno oblast na Tolminskem in pomembno trgovsko pot, gorsko cesto čez Predel. Poleg vojne in njenih posledic je v letu 1510 izbruhnila epidemija kuge, čemur so februarja 1511 sledili upori, ropi in požigi oboroženih skupin. Kuga je posebej prizadela Furlanijo in Benečijo, vladala je masovna lakota in terjala veliko smrtnih žrtev. V Vidmu (Udine) so mrtve zakopavali kar na ulicah, ker na pokopališčih ni bilo več prostora.

Potem je 26. marca med tretjo in četrto uro popoldan nastal še potres, ki je poškodoval številna mesta in gradove v Furlaniji in Benečiji, na Primorskem, Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Več poročil opisuje poškodbe, predvsem na cerkvah, gradovih, utrdbah in javnih zgradbah. Glede na način gradnje v teh časih je bilo verjetno veliko poškodb tudi na zidanih stanovanjskih hišah. Lesene koče, ki so bile značilne za kraje v zahodni Sloveniji, so verjetno potres prestale brez hujših poškodb.

Očevidci so poročali, da je bil Bovec popolnoma porušen in uničen, pomembna gorska cesta čez Predel pa zaprta, ker sta se »dva sosednja hriba zrušila en proti drugemu in zaprla cesto v Nemčijo, kar je dobro zazdaj, ko smo v vojni, toda bo slabo za trgovino v časih, ko se povrne mir«. O Tolminu so poročali, da se je podrl grad in, da so ga njegovi čuvaji zapustili. Isti zapis poroča še o hudih posledicah potresa v Čedadu (Cividale del Friuli), Beljaku (Villach), Krminu (Cormons), Gradiški (Gradisca d'Isonzo), Tržiču (Monfalcone) in Gorici (Gorizia). Objavljene so bile ocene, da je potres zahteval 12.000 žrtev, ki pa so verjetno pretirane.

Znano je, da so se uradniki Deželnih stanov za Kranjsko morali preseliti iz svoje hiše v Ljubljani, ker je bila v potresu tako poškodovana, da ni bila več primerna za bivanje. Poškodovane so bile hiša nemškega viteškega reda (današnje Križanke) in njihova cerkev, vicedomova palača in druge dobro grajene hiše, razpokalo in podrlo se je osem stolpov skupaj z delom mestnega obzidja. Poškodbe so bile v Tolminu (podrla sta se oba gradova), Polhovem Gradcu, Škofji Loki, Smledniku, Kamniku, Tržiču, Postojni, kot tudi v krajih zunaj današnjih slovenskih meja. Zapisi navajajo dve žrtvi, eno v Polhovem Gradcu in eno v Škofji Loki, čeprav je verjetno v ruševinah umrlo več ljudi.

Zelo dobro so dokumentirani učinki potresa v Škofji Loki. Še danes lahko vidimo spominske plošče, dve na gradu in tretjo na »kašči«. V kapeli v Schwartzovi hiši je bil odkrit napis v heksametrih, ki je med ostalim govoril o potresu in njegovih posledicah. Kljub velikim poškodbam v mestu je podjetni škof Filip v kratkem času obnovil mesto, da je kmalu spet zacvetelo, številne stavbe iz tega časa stojijo še danes.

Za samo Idrijo pa v zgodovinskih virih ni podatkov o posledicah potresa v takratnem rudarskem naselju. Leta 1511 sta bili v Idriji verjetno le dve zidani stavbi, ker so rudarji živeli v lesenih hišah. Neko poročilo iz XVII. stoletja navaja, »da je bilo idrijsko naselje vse zgrajeno iz lesa, kakor drugi alpski kraji, razen cerkve in hiše, v kateri je stanoval inšpektor«. Če upoštevamo še problem točnega časa nastanka plazu iz Kobalovega hriba, pridemo do dejstva, da ne moremo povedati, kakšne so posledice potresa v Idriji.

Po podatkih predhodnih raziskav različnih avtorjev se v katalogih potresov uporablja ocena, da je imel potres leta 1511 magnitudo 6,8 in je dosegel največjo intenziteto X. stopnje po evropski potresni lestvici. Njegovo nadžarišče naj bi bilo v bližini Idrije, vendar je ta podatek še precej manj zanesljiv od magnitude. Šele raziskave zgodovinskih podatkov, ki sedaj potekajo v Sloveniji in sosednjih državah, bodo omogočile natančnejšo oceno. Vsekakor pa ni dvoma, da je bil to najmočnejši znan potres na Slovenskem. To pa je najbolj pomemben podatek za opredelitev potresne nevarnosti na nekem ozemlju, ki temelji predvsem na oceni verjetnosti ponovitve potresa podobne moči v določenem obdobju.

Slika 1. Plošča, vzidana na grajski kašči škofjeloškega gradu, spominja na obnovitev gradu po potresu leta 1511 (Arhiv ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo).

Slika 2. Plošča z latinskim napisom, vzidana na osrednjem stolpu na grajskem dvorišču, govori o obnavljanju loškega gradu. Besedilo glasi: Grad gospoda Freisinške cerkve na tem mestu, ki je bil 7. aprila 1511 po Kristusovem rojstvu porušen po potresu, je prečastiti gospodar ter presvetli knez in gospod Filip, škof Freisinški, palatin Renski in vojvoda Bavarski, začel leta 1514 od temeljev popravljati, ga leta 1516 po istem štetju dvignil iz ruševin in poskrbel, da je bil v naslednjih letih njemu in njegovim naslednikom iste cerkve v korist popolnoma obnovljen (Arhiv ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo).

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO