Potresi - odgovori na vprašanja

Kateri potresi so na seznamu 'Zadnji potresi v Sloveniji in bližnji okolici'?

Rezultati avtomatske analize se na spletno stran nalagajo sproti. V tabeli so zbrani dogodki, ki imajo svoj izvor v Sloveniji oziroma v njeni neposredni okolici, za objavo rezultatov avtomatske analize pa se uporablja kriterij, da je program za lociranje potresa uporabil podatke iz vsaj šestih opazovalnic. Avtomatska analiza je lahko nezanesljiva, saj program ne loči med zapisom potresa in naključno motnjo na posamezni opazovalnici, zato se upoštevajo le rešitve iz zadostnega števila podatkov. To ne izključuje možnosti, da se ni zgodil še kakšen šibkejši potres (z magnitudo manjšo od 1,0), a ga je zabeležilo premalo opazovalnic in zato ni objavljen v tabeli z avtomatskimi rezultati.

V katerem primeru se intenziteto opredeli z besedo 'čutili' oz. 'zvok'?

Opredelitev intenzitete 'čutili' podamo takrat, ko v vsebini odgovorov na vprašalnike ni dovolj podatkov, da bi določili dejansko intenziteto. To ni odvisno od števila vprašalnikov temveč od kakovosti odgovorov. V splošnem pa drži, da je v teh primerih intenziteta zelo majhna, saj bi v nasprotnem primeru bili vprašalniki bolj bogati z vsebino. Z besedo 'zvok' so označeni tisti potresi, pri katerih so prebivalci Slovenije slišali le zvok, niso pa čutili tresenja tal.

Kakšno je razmerje med magnitudo in intenziteto potresa?

Razmerje med magnitudo potresa in njegovo intenziteto je odvisno od več parametrov, predvsem od razdalje med žariščem potresa in točko, kjer intenziteto opazujemo, od globine žarišča (plitkejši potres ima večje učinke v nadžariščnem prostoru kot globlji enake magnitude), lokalnih geoloških, geomehanskih in topografskih lastnosti in od širjenja potresnih valov. Podane so številne empirične formule. Namenjene so za oceno intenzitete iz podatka o magnitudi takoj po potresu, ko še ni podatkov o učinkih na terenu in obstaja le podatek o magnitudi, določen iz instrumentalnih zapisov. Ocena magnitude iz podatkov o intenziteti je uporabna predvsem za določanje magnitude za zgodovinske potrese, o katerih obstajajo le opisi zaznave prebivalcev in poškodb. Enemu potresu ustreza ena magnituda, ker opisuje sam potres in več intenzitet, ki opisujejo učinke v različnih krajih in so odvisne od oddaljenosti od nadžariščnega območja. Če povzamemo, intenziteta se nanaša na lokacijo, magnituda pa na sam potres.

Kaj je intenziteta potresa?

Intenziteta potresa je mera za učinke potresa na predmete, ljudi, zgradbe in naravo. Ker opisuje, kaj se je ob potresu zgodilo, je za prebivalce pomembnejši podatek kot magnituda potresa, ki opisuje dogajanja v žarišču potresa. Intenziteta potresa je odvisna od njegove energije, nadžariščne razdalje in geoloških razmer. Gre za subjektivno mero, ki fizikalno ni definirana.
V svetu je v uporabi več intenzitetnih lestvic. Najdlje je bila v uporabi 12-stopenjska MCS lestvica, ki jo je v začetku stoletja predlagal Mercalli, kasneje pa sta jo dopolnila še Cancani in Sieberg. V končni obliki je prvič izšla leta 1912. Te lestvice se je prijelo ime Mercallijeva lestvica. Leta 1964 so Medvedev, Sponheuer in Karnik predstavili novo 12-stopenjsko lestvico MSK, ki je bila kasneje večkrat dopolnjena in je do nedavnega veljala tudi pri nas. Razlika med obema je le v nekaterih količinskih opredelitvah, ki pa za širšo javnost niso pomembne.
Razvoj znanosti, predvsem pa tragične izkušnje ob porušitvah armirano betonskih konstrukcij, je zahteval uveljavitev nove lestvice in tako je v zadnjem času nastala 12-stopenjska evropska potresna lestvica EMS (European Macroseismic Scale).Osnutek je nastal leta 1992 na evropski seizmološki komisiji, potem pa so jo strokovnjaki dopolnjevali. V Sloveniji smo jo začeli uporabljati leta 1995. Nova lestvica upošteva nove načine gradnje, nove materiale, ki jih uporabljajo v gradbeništvu in natančneje določa učinke potresov na visoke zgradbe. Z novo lestvico so odpravljene nelinearnosti med posameznimi stopnjami, predvsem med šesto in sedmo. Lahko rečemo, da ni namenjena samo seizmologom, ampak tudi gradbenikom. Opis posameznih stopenj je podoben kot pri MCS in MSK lestvici.
Intenziteta je ponavadi največja v nadžarišču ali epicentru potresa in se zmanjšuje z oddaljenostjo.

Pripete datoteke

Evropska potresna lestvica [pdf, 37.8 KB]

Kako globoko v skorji nastajajo potresi v Sloveniji?

Globine potresnih žarišč so na področju Slovenije omejene z debelino seizmično aktivne plasti v skorji. Največja globina potresnih žarišč v Sloveniji je okoli 30 km. Šibki potresi nastanejo tudi na majhnih globinah zelo blizu površja, žarišča močnejših potresov pa nastajajo v globini med 5 in 15 km. Žariščna globina je pomemben dejavnik, ki zelo vpliva na velikost učinkov potresa – enako močan potres z globljim žariščem bo imel sorazmerno manjše učinke na površju

Kako se lahko zaščitimo pred potresom?

Razviti so postopki, s katerimi določimo območja, kjer se potres lahko pojavi. Lahko ocenimo največjo magnitudo, ki jo z določeno verjetnostjo pričakujemo in ocenimo obseg škode, ki bi jo potres na neki lokaciji lahko povzročil.
V Sloveniji in večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno odporno gradnjo stavb. Potresna nevarnost se oceni s pomočjo podatkov o preteklih potresih in geoloških značilnosti ozemlja. Na osnovi tega se pripravijo karte potresne nevarnosti, iz katerih je razvidno, da je vsa Slovenija na potresno nevarnem območju, vendar so nekateri deli vseeno bolj potresno nevarni kot drugi. Karte nam povedo, kako močne potrese in kakšne učinke lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo.

Ali šibkejši potres napoveduje močnejšega?

Ne. Vsako leto nastane na območju Slovenije več sto šibkih potresov, od katerih skoraj noben ni predhodnik močnejšega potresa. Čeprav je šibek potres lahko predhodnik močnejšega potresa, sam nastanek šibkega potresa še ne napoveduje močnejšega. Kljub relativno velikemu številu šibkih potresov na območju Slovenije je bilo samo nekaj močnejših potresov v zadnjih sto letih, ki so povzročili gmotno škodo.

Ali potrese lahko napovedujemo?

Potresa ni mogoče napovedati. Sodobna znanost nima in zagotovo še dolgo ne bo imela orodij, s katerimi bi lahko določila kraj, velikost in čas nastanka potresa z natančnostjo, ki bi imela praktičen pomen. Vsaka, tudi majhna napaka pri napovedi katerega koli od teh treh elementov bi imela zelo slabe, lahko tudi katastrofalne posledice.
Potres je eden izmed pojavov v naravi, katerega dejansko ne moremo nadzorovati, lahko pa ga zelo dobro merimo. Kljub temu ne moremo napovedati časa in zaradi tega potres vedno spremlja visoka stopnja presenečenja in negotovosti, saj udari nenadoma in nepredvidljivo.

Katere vrste potresov poznamo?

Glede na nastanek so potresi lahko posledica:
• prelomov in premikov kamnin vzdolž preloma (tektonski potresi, 90 % vseh potresov),
• premikov magme v ognjiščih pod površino (magmatski in vulkanski potresi, 7 % vseh potresov),
• udorov in podorov (udorni potresi, 2,9 % vseh potresov),
• človekove aktivnosti kot so razstreljevanja, jedrski poskusi, rudarska dejavnost, črpanje vode, vtiskanje plina ali tekočine v Zemljino notranjost (umetni potresi, 0,1 % vseh potresov) ter
• padca meteoritov (zelo redek pojav).

Kaj je magnituda potresa?

Magnituda je številska mera velikosti potresa. Izračunamo jo iz instrumentalnega zapisa nihanja tal. Koncept potresne magnitude je vpeljal leta 1935 Charles Francis Richter. Richterjeva magnituda je veljala za izbrano območje Kalifornije in za določeno vrsto seizmografov.
Izraz magnituda po Richterju je zastarel in se v stroki ne uporablja več, saj se način izračuna magnitude danes precej razlikuje od tistega, ki ga je vpeljal Richter. Danes obstaja več različnih magnitud, kot so na primer:
• lokalna magnituda (MLV), ki je določena iz največjega odklona zapisa potresa z nadžariščem, oddaljenim manj kot 600 km od potresne opazovalnice;
• površinskovalovna magnituda (MS), ki je določena iz največjega odklona na navpični komponenti dolgoperiodnega površinskega valovanja, ki se razvije pri potresih, katerih žarišče ni bilo globlje od 50 km;
• prostorskovalovna magnituda (mb), ki je določena iz največjega odklona na zapisu navpične komponente telesnega valovanja v prvih 20 sekundah po prihodu vzdolžnega telesnega valovanja;
• navorna magnituda (MW), ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom;
• makroseizmična magnituda (Mm), ki je ocenjena iz makroseizmičnega polja.
Magnituda je navadno podana na desetinko natančno (npr. 5,7). Zaradi različnih razlogov (kompleksni žariščni mehanizem, različne metodologije pri izračunu magnitude, porazdelitev opazovalnic, katerih zapise smo uporabili za izračun) lahko vrednost magnitude, ki jo izračunajo različne institucije za isti potres, odstopa tudi za nekaj desetink. Obstajajo empirične formule, ki povezujejo magnitudo s sproščeno seizmično energijo. Porast magnitude za eno enoto pomeni približno dvaintridesetkratno povečanje sproščene seizmične energije potresa (npr. ob potresu z magnitudo 6 se sprosti približno toliko seizmične energije kot pri 32 potresih magnitude 5, 1000 potresih magnitude 4 ali 32000 potresih magnitude 3). Dosedaj najmočnejši instrumentalno zabeleženi potres je imel navorno magnitudo 9,5.

Kako pogosto nastajajo potresi?

Potresi neprestano nastajajo na vsej Zemeljski krogli. V povprečju se zgodi v enem letu:
- 1 potres z magnitudo 8,0 ali več*,
- 15 potresov z magnitudo med 7,0-7,9*,
- 134 potresov z magnitudo med 6,0-6,9**,
- 1319 potresov z magnitudo med 5,0-5,9**,
- 13.000 potresov z magnitudo med 4,0-4,9 (ocenjeno),
- 130.000 potresov z magnitudo med 3,0-3,9 (ocenjeno),
- 1.300.000 potresov z magnitudo med 2,0-2,9 (ocenjeno).
* opazovano od leta 1900 naprej
** opazovano od leta 1990 naprej

Potresi - vprašanja in odgovori