English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > soer
Soer

Predstavitev Slovenije

Po katerih dejavnikih se država loči od drugih?

Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se prav na tem koščku srednje Evrope stikajo in prepletajo štiri velike naravne enote: Alpe, Dinarsko gorovje, Panonska kotlina in Sredozemlje.

Preplet ekoregij

Slovenija je po pokrajinski raznovrstnosti izjemna, saj se prav na tem koščku srednje Evrope stikajo in prepletajo štiri velike naravne enote: Alpe, Dinarsko gorovje, Panonska kotlina in Sredozemlje. Kamninska, reliefna in podnebna pestrost ter medsebojni vplivi pogojujejo tudi izjemno talno in biotsko pestrost.

Slovenija sodi med dobro namočene in pretežno povirne države z gosto rečno mrežo in bogato podtalnico ter pomembnimi kraškimi podzemnimi tokovi. Prav tako se na tem območju stikajo štiri jezikovno-kulturne regije: slovanska, germanska, romanska in ugro-finska (madžarska). Tako je Slovenija v mnogih naravnih in družbenih pogledih kontaktna ali tranzitna država.

Slika 1: Pregledna karta Slovenije
Pregledna karta Slovenije
Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002

Slika 2: Naravne regije v Sloveniji
Naravne regije v Sloveniji
Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007

Slovenija ima zmerno toplo in krajevno raznoliko podnebje.

Stičišče mediteranskega in celinskega podnebja

Slovenija ima zmerno toplo podnebje, ki pa je, skladno z geografsko raznolikostjo, tudi zelo raznoliko. Nad ozemljem Slovenije se stikajo vplivi mediteranskega podnebja, ki je značilno za obalni del Slovenije, celinskega podnebja, značilnega za osrednji del Slovenije in panonski svet na vzhodu, ter alpskega podnebja na severozahodu Slovenije.

Količina padavin je v večjem delu Slovenije zadostna in brez velikih sezonskih nihanj. Največja je v alpskem svetu na zahodu države z več kot 3000 mm/leto in pada proti vzhodu, kjer je najnižja in znaša le okoli 800 mm/leto, medtem ko znaša v povprečju med 1400 in 1500 mm/leto. Ob jadranski obali je količina padavin manjša od povprečne in nižja v letnem kot v zimskem času. Pozimi je snežna odeja normalna v vseh celinskih pokrajinah, v alpskem svetu je zaradi velike količine padavin mogoča tudi večmetrska odeja (Kaninsko smučišče v letu 2009 do 9 metrov), medtem ko je ob morju snežna odeja izjemen vremenski pojav.

V poletnem času, še zlasti junija, julija in del avgusta, je za večji del Slovenije značilno veliko število neviht (okoli 50 letno), kar je največ v Evropi.

Slika 3: Padavine
Padavine
Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007

Splošni podatki

Neodvisnost in EU

Republika Slovenija je parlamentarna demokratična republika, ki je postala samostojna država po razpadu Jugoslavije leta 1991 in je vstopila v Evropsko unijo maja 2004.

Od razglasitve neodvisnosti leta 1991 je bil gospodarski razvoj Slovenije uspešen, zaradi česar je ta država ena izmed najuspešnejših držav v tranziciji. S 1. januarjem 2007 je Slovenija postala prva nova članica EU, ki je prevzela evro, in v prvi polovici leta 2008 je uspešno izvedla predsedovanje Svetu Evropske unije.

Policentričnost

Slovenija meri 20.273 km2 in poleg kopnega ozemlja obsega tudi morje. V Sloveniji živi nekaj čez dva milijona ljudi v nekaj manj kot 6000 naseljih. Polovica vseh prebivalcev živi v manjših naseljih z manj kot 2000 prebivalci, več kot 100.000 prebivalcev imata le glavno mesto Ljubljana (okoli 276.000) in Maribor (113.000). Povprečna gostota prebivalstva je 99 ljudi na km2, a predvsem velika reliefna razgibanost narekuje neenakomerno poselitev, ki se s koncentracijo prebivalcev v ravninskih delih alpskih dolin, v panonskih ravninah ter v obalnem območju še povečuje.

Upravljanje na področju okolja

Priprava strateških dokumentov in zakonodaje za zagotavljanje zdravega življenjskega okolja in trajnostnega razvoja je v Vladi RS naloga Ministrstva za okolje in prostor, njihova implementacija, vključno z izdajanjem dovoljenj in spremljanjem stanja okolja, pa naloga Agencije RS za okolje. Nadzorstveno vlogo ima drug organ v sestavi MOP, to je Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, čiščenje komunalnih odpadnih voda in ravnanje s komunalnimi odpadki ter nekaterimi naravnimi viri lokalnega pomena, vključno s prostorskim načrtovanjem, je v pristojnosti lokalnih skupnosti – 210 občin.

Slika 4: Število prebivalcev Slovenije 1954-2008
Število prebivalcev Slovenije 1954-2008
Vir: Statistični urad RS

Slika 5: Spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002
Spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002
Vir: Popisni atlas Slovenije 2002, Statistični urad RS

Slika 6: Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva
Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007

Kakšen je bil družbeni razvoj?

Slovenija je uspešna nova članica EU.

Zgodovinsko ozadje

Centralno planiranje in samoupravni socializem

Slovenija je bila po drugi svetovni vojni do osamosvojitve leta 1991 najbolj razvita izmed šestih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Težnje po bolj uravnoteženem razvoju gospodarskih panog in s tem lažjem vključevanju v mednarodno trgovino, boljši preskrbi prebivalstva ter večji blaginji so se začele že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Razvoj je šel v smeri panog predelovalne ter visoko tehnološke industrije, kot je kemična. Kot del družbenega načrtovanja se je uveljavilo regionalno prostorsko planiranje. Mesta so se širila predvsem okoli industrijskih središč in v šestdesetih letih so tudi glavni selitveni tokovi potekali v tej smeri, že v sedemdesetih letih pa tudi nazaj na mestom bližnja podeželska območja. Z možnostjo zaposlitve v industriji se je spreminjal tudi delež kmečkega prebivalstva, z 49 % v letu 1948 je do leta 1981 upadel na 12,5 %. Zaradi pomembnega energetskega potenciala rek je bilo že v petdesetih letih uvedeno upravljanje z vodami po porečjih. Za celotno povojno obdobje v Sloveniji je značilen policentrični razvoj in velika dnevna migracija ljudi na delo.

Tranzicija in prestrukturiranje

Slovenija je po osamosvojitvi leta 1991 izgubila velik del jugoslovanskega trga, kar je povzročilo propad predvsem težke industrije, prej nizka brezposelnost pa se je nekoliko povečala.

Prestrukturiranje gospodarskega in družbenega sistema je večji gospodarski razvoj omogočilo po letu 1995. Povečala so se vlaganja v cestnoprometno infrastrukturo, poslovno-trgovske in stanovanjske objekte, privatizacija pa je povzročila tudi večje socialno razslojevanje. Za prestrukturiranje slovenskega gospodarstva je značilno, da je potekalo zelo počasi in da je v veliki meri temeljilo na emisijsko intenzivnih industrijskih panogah (UMAR, 2009). Na novo zgrajenih avtocestah pa se je predvsem po vstopu Slovenije v EU znatno povečal tranzitni tovorni promet, v obdobju 2004–2007 na meji z Madžarsko za kar 112 %. Izključno s kmetijstvom se danes ukvarja okoli 8 % prebivalstva (SURS, 2009), precejšen del kmetijskih zemljišč pa obdelujejo tudi prebivalci, ki imajo drug vir zaslužka. Pomembno je, da je večina kmetijskih območij takih, ki z ohranjanjem ekstenzivnega načina gospodarjenja omogočajo visoko biotsko pestrost in ohranjanje krajine z bogato kulturno in naravno dediščino. Zaradi pestrih naravnih danosti, zgodovine in kulturnih znamenitosti narašča tudi turizem.

Gospodarska rast se je v obdobju po letu 1995 ustalila in je v povprečju dosegala 4 % letno, kar je zmanjšalo tudi razvojni zaostanek glede na povprečje EU. Tako je v letu 2008 BDP na prebivalca po kupni moči dosegel 92 % povprečja EU. Hkrati z gospodarsko rastjo je padala tudi stopnja brezposelnosti (leta 2008 je znašala registrirana brezposelnost 6,7 %). V primerjavi s povprečjem EU je v Sloveniji tudi razmeroma visoka stopnja delovne aktivnosti žensk (v letu 2008 je bil v delovno aktivni populaciji delež žensk 45,5 %) (SURS, 2009a). Za slovensko gospodarstvo je značilen visok delež industrije v celotni ustvarjeni dodani vrednosti in znotraj tega visok delež energetsko intenzivnih dejavnosti ter nizek delež visoko tehnoloških dejavnosti. Prestrukturiranje v smeri krepitve dejavnosti z višjo dodano vrednostjo na enoto proizvoda poteka počasi (UMAR, 2009).

Slika 7: Razvoj tovornega prometa (cestni promet – tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški promet – neto tkm na omrežju Slovenije, pomorski promet – prekladalne tone v Luki Koper, letalski promet – prekladalne tone na letališčih)
Razvoj tovornega prometa (cestni promet – tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški promet – neto tkm na omrežju Slovenije, pomorski promet – prekladalne tone v Luki Koper, letalski promet – prekladalne tone na letališčih)
Vir: Statistični letopis RS, Statistični urad RS, 2009

Slika 8: Primerjava BDP na prebivalca po kupni moči med Slovenijo in povprečjem EU
Primerjava BDP na prebivalca po kupni moči med Slovenijo in povprečjem EU
Vir: UMAR, Poročilo o razvoju, 2009

Kaj so ključne obremenitve na naravno okolje?

Naravne pokrajine, na katere se deli Slovenija, se razlikujejo po stopnji ranljivosti in ogroženosti okolja ter vrsti okoljskih težav, s katerimi se soočajo tamkajšnji prebivalci in habitati.

Nekoliko slabša kakovost zraka v alpskih kotlinah in dolinah

Na severu Slovenije leži alpski svet. Mogočno alpsko visokogorje iz apnencev in dolomitov je razčlenjeno z globokimi, ledeniško preoblikovanimi dolinami in je pretežno neposeljeno. Na jugu in vzhodu se nadaljuje v nekoliko nižje, a prav tako razčlenjeno alpsko hribovje, poraslo z gozdom in posejano s samotnimi kmetijami in vasmi. Prodna dna alpskih kotlin so izjemno izdaten, a zaradi goste poselitve, intenzivnega kmetijstva, obsežnega prometa in številnih drugih dejavnosti tudi zelo ranljiv vodonosnik, vode alpskih rek, predvsem Drave, Save in Soče, pa pomemben vir hidroenergije. Zimski temperaturni obrat, ki je značilen za alpske kotline in doline in otežuje mešanje in gibanje zraka, še dodatno otežuje problematiko zagotavljanja kakovostnega zunanjega zraka. Problematično je predvsem onesnaženje z delci PM10, ki so v veliki meri posledica industrijskega onesnaževanja, v večjih mestnih središčih pa tudi prometa.

Ekološko občutljivo Jadransko morje

Na skrajnem zahodu se alpski svet stika s sredozemskim v neposredni bližini Tržaškega zaliva. Plitvo slovensko morje je ekološko zelo občutljivo in hitro reagira na onesnaženje, na primer na prevelik dotok hranljivih snovi s sladko vodo izlivajočih se rek in neprečiščene komunalne odpadne vode ter negativne vplive intenzivnega pomorskega prometa, ki so posledica zgostitve prebivalstva, prometa, industrije in turizma v ozkem obalnem pasu. Malo padavin v poletnih mesecih, ko poteka tudi glavna turistična sezona, narekuje čim bolj varčno porabo pitne vode in skrb za ustrezno kakovost kopalnih voda. Primorska sodi tudi med najbolj z ozonom onesnaženo območje v Sloveniji, kar je izrazito predvsem v vročih poletnih mesecih in je predvsem posledica prenosa onesnaževal iz bližnje Padske nižine v Italiji.

Kakovostni, a ranljivi kraški podzemni tokovi

Proti vzhodu sredozemski svet prehaja v dinarskega z visokimi dinarskimi planotami, dinarskimi podolji in ravniki. Dinarski svet, posebno obsežne dinarske planote, ima zaradi zakraselosti malo površinskih vodotokov in razvit podzemni svet kraških jam z izjemno bogato biotsko raznovrstnostjo in zalogami vode, pokrit pa je z obsežnimi gozdovi. Zaradi redke poseljenosti kraških območij je podzemna voda pretežno čista in je vse pomembnejši vir pitne vode. Primeri trajnega onesnaženja kraških izvirov, ki so bili posledica nepremišljenega odlaganja nevarnih snovi v zaledju, pa nas opominjajo na njihovo izjemno ranljivost. Izzive za ohranitev obsežnih sklenjenih zavarovanih območij, vključenih tudi v Naturo 2000, pomenijo ustvarjanje mirnega sobivanja ljudi in velikih zveri (medved, ris, volk) ter gradnja za razvoj pomembne prometne in poslovne infrastrukture.

Intenzivno kmetijstvo panonskih ravnic

Na vzhodu Slovenije je panonski svet, gosto poseljeno in intenzivno obdelano območje. Po panonskih ravninah počasi in vijugasto tečejo večje reke, ki predstavljajo tudi pomemben hidroenergetski vir. Kmetijstvo je pomembna družbena sestavina te pokrajine, močno odvisna od naravnih dejavnikov, zato je potrebno prilagajanje podnebnim spremembam, ki se tudi tu že kažejo s sušo in izjemnimi vremenskimi dogodki.

Povečan vpliv na okolje potrošnika

Sodoben način življenja z vplivom potrošniške družbe je v vsej Sloveniji prinesel soočanje s povečanimi količinami odpadkov. Večji napori bodo potrebni predvsem pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Razpršena poseljenost, dnevna migracija na delo, gradnja nakupovalnih središč na obrobju naselij, povečan tranzitni promet čez Slovenijo, intenzivna gradnja cestnoprometne infrastrukture in zanemarjanje drugih oblik transporta pomenijo veliko težav z negativnimi vplivi prometa na okolje in zdravje ljudi, tako zaradi izpustov v zrak kot zaradi hrupa, drobljenja habitatov idr. Zaradi nezadostnega prestrukturiranja proizvodnih dejavnosti po uvedbi tržnega gospodarstva slovenska industrija še danes kaže nizko energetsko in okoljsko učinkovitost, težave se kažejo tudi pri izvajanju direktive IPPC.

Slika 9: Pokrovnost tal v Sloveniji
Pokrovnost tal v Sloveniji
Vir: Okolje na dlani: Slovenija, 2007

Slika 10: Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja
Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja
Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2009 (sklic: Kazalci okolja v Sloveniji, OD07)

Kakšen je pričakovani razvoj?

Slovenija je v obdobju visoke gospodarske konjunkture dosegla dobre rezultate na področju gospodarskega in socialnega razvoja, vendar pa tega obdobja ni dovolj izkoristila za izvedbo strukturnih sprememb. Za obdobje do leta 2035 so oblikovani trije scenariji razvoja.

Strategija razvoja Slovenije

Strategija razvoja Slovenije (2006–2013) opredeljuje štiri temeljne razvojne cilje: – gospodarski razvojni cilj – v desetih letih preseči povprečno raven gospodarske razvitosti Evropske unije; – družbeni razvojni cilj – izboljšati kakovost življenja in blaginjo; – medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj – uveljavljati načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnim obnavljanjem prebivalstva; – razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju – postati v svetu prepoznavna in ugledna država. Zadnje poročilo o izvajanju strategije ugotavlja, da je Slovenija v obdobju visoke gospodarske konjunkture dosegla dobre rezultate na področju gospodarskega in socialnega razvoja, vendar pa tega obdobja ni dovolj izkoristila za izvedbo strukturnih sprememb, potrebnih za uresničitev strateških razvojnih ciljev, tudi okoljskih. Izzivi ostajajo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, povečevanje rabe obnovljivih virov energije, predelava odpadkov, ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki idr.

Nekoliko dlje in drugače je prihodnji razvoj, predvsem ob upoštevanju podnebnih sprememb, predstavljen v scenarijih, ki so jih v okviru projekta pod vodstvom Službe Vlade RS za razvoj pripravili udeleženci moderiranih delavnic. Oblikovali so tri scenarije razvoja do leta 2035:

Brez idej – je scenarij, v katerem je prikazano prevladujoče pomanjkanje ustreznega delovanja vlad in njihovega zanikanja kakršnega koli vpliva na okolje. Naraščajoči ekstremni vremenski pojavi in negativni vplivi na koncu, zaradi pomanjkanja pravočasnega ukrepanja, pripeljejo do sprejemanja ostrih in strogih ukrepov. Tehnološkega razvoja ni, zato Slovenija postane prostor, kamor se selijo umazane tehnologije iz denimo azijskih držav. Tudi Evropska unija je v podobnem položaju. V tem scenariju odločevalci ne razumejo vplivov podnebnih sprememb, zato konkretne ukrepe sprejmejo šele na koncu, ko bo morda že prepozno.

Zelena oaza – najboljši rezultat je mogoče doseči z zgodnjimi ukrepi, katerih gonilo so tehnološke spremembe in spremembe vrednot. Prebivalstvo sprejme vse načrte in priporočila, politike in predpisi se izvajajo v največji mogoči meri in zato so posledično koristi največje. Ekonomski sistem se spremeni in postane manj ogljično intenziven. Ta scenarij je tisti, s katerim smo pred "krivuljo vplivov", da tako v največji mogoči meri zmanjšamo in preprečimo vplive podnebnih sprememb. Za realizacijo takega scenarija je potrebno globalno sodelovanje, konsenz in usklajene politike skozi daljše časovno obdobje.

Kameleon – je zgodba evolucije: soočamo se z majhnimi, posameznimi prilagajanji in odgovori za reševanje vplivov in posledic podnebnih sprememb brez proaktivne naravnanosti, da se negativnim vplivom dolgoročno izognemo. Sprejemamo nekatere ukrepe, vendar brez koordinacije. Po tem scenariju gremo v pravo smer, ker ljudje čutijo, da je močnejši odgovor na podnebne spremembe potreben, vendar pa je vedno premajhen in prepozen za doseganje kakršnega koli večjega vpliva. Prepozen je, da bi se izognili izpostavljenosti silam, ki so posledica podnebnih sprememb.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO