English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > vreme > napovedi in podatki
Vreme

Radarsko merjenje padavin

Pogosta vprašanja z odgovori

1. Radarska slika kasni eno uro (dve uri)!

2. Kaj pomenijo različne barve na sliki?

3. Pri nas dežuje, radar pa nič ne kaže!

4. Radar kaže, da dežuje, v resnici pa dežja ni!

5. Zakaj se včasih pojavijo koncentrični krogi okrog Lisce ali Pasje ravni?

6. Zakaj včasih prihaja do množičnega pojava "smeti" na radarskih slikah, če so vendar filtrirane?

7. Glede na to , da je "zajem" radarja večji kot slika, ki je na voljo na internetni strani, me zanima, ali je možno to sliko povečati proti jugu, da bi uporabniki lahko preverjali situacijo padavin na severnojadranskih otokih? (Sedaj je viden Cres, bi morda vključili še Lošinj?)

8. Ali se da dobiti tudi kakšne druge radarske slike ali samo tiste, ki so na uradni spletni strani?

9. Zanima me, kaj moram narediti za dostop do FTP radarskih slik. Kot ljubitelj meteorologije bi rad uporabljal tudi ostale slike.

10. Razmišljam o postavitvi svoje spletne strani in menim, da bi bila vaša radarska slika priročen dodatek. Zanima me, na kakšen način bi bilo to mogoče in pod kakšnimi pogoji. Ali je razlika, če je spletna stran komercialna ali ne?

11. Želim shranjevati radarske slike in delati arhiv, do tega arhiva pa bi javnost lahko prišla brezplačno. Na strani, kjer bi bil ta arhiv dostopen, bi napisal, da so slike last ARSO. Zanima me, če je to početje dovoljeno brez dovoljenja ARSO.

12. Kako natančne so radarske meritve padavin?

13. Je radarsko sevanje nevarno?

Radarska slika kasni eno uro. V glavi radarskih slik je zapisan čas, ko se je radarska meritev začela. Sama meritev in njena naknadna obdelava trajata približno 10 minut. Po tem času je radarska slika dostopna na javnem spletu. Čas, zapisan v glavi slike, pa ni uradni čas v Sloveniji. Je tako imenovani Universal Time Coordinated in je približno enak srednjemu sončnemu času na poldnevniku skozi astronomski observatorij Greenwich v Angliji. Uradni čas v Sloveniji je za 1 uro (pozimi) oziroma za 2 uri (poleti) večji od njega. Če na sliki piše, na primer, 12:00 UTC, je bila meritev izmerjena ob 13:00 oziroma 14:00 po uradnem času v Sloveniji.

Kaj pomenijo različne barve na sliki? Barve na sliki označujejo jakost izmerjenih padavin.

    Modra: rahle padavine
  • Zelena: zmerne padavine
  • Rumena in oranžna: močne padavine
  • Rdeča: zelo močne padavine
  • Vijolična: verjetna toča

Jakost padavin je podana tudi v milimetrih na uro. Pet milimetrov na uro, na primer, pomeni naslednje: če bi trenutno izmerjena jakost padavin trajala eno uro, bi se v tem času na tleh nabrala pet milimetrov debela plast vode. Drugače rečeno: na vsak kvadratni meter bi padlo pet litrov vode.

Podobno je pri avtomobilih. Njihovo hitrost povemo s kilometri na uro. Če je trenutna hitrost avta sto kilometrov na uro, to pomeni, da bi v naslednji uri prevozil sto kilometrov. Če se ustavimo po desetih minutah, pa ne prevozimo sto kilometrov, marveč 10/60 x 100 kilometrov = 17 kilometrov.

Pri nas dežuje, radar pa nič ne kaže! Zaradi ukrivljenosti Zemlje je radarski snop pri velikih razdaljah že precej dvignjen nad tlemi. Pri 200 kilometrih, na primer, je spodnji del snopa dvignjen že za 2-3 kilometre. Če so padavinski oblaki nizki, jih radar zato ne zazna. To se rado dogaja zlasti pozimi, ko so skoraj vsi padavinski oblaki nizki.

Radar kaže, da dežuje, v resnici pa dežja ni! Nad vsako talno točko meri radar padavine na več različnih višinah, potem pa radarjev računalnik iz vseh izmerkov izbere največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kadar je zrak v spodnjih plasteh zelo suh, padavine izhlapijo, preden dosežejo tla. Včasih se pa tudi zgodi, da padavine zaradi močnega zgornika (dvigajočega se vetra) ne morejo izpasti. To se dogaja v sprednjih delih nevihtnih oblakov.

Zakaj se včasih pojavijo krogi okrog radarja? Radar meri atmosfero z anteno, ki se vrti okrog navpične osi. Vsak obrat naredi pri višjem kotu. Nad vsako talno točko zato radar meri padavine na različnih višinah. Iz vseh teh izmerkov potem radarjev računalnik izvleče največjega in ta se prikaže na radarski sliki. Kar se kaže na sliki, torej niso padavine pri tleh, ampak nekje nad tlemi.

Slojevite padavine so takšne, da imajo na višini izoterme 0 stopinj ojačan radarski odboj (zaradi taljenja padajočega snega). Vzdolž radarskega snopa - pri danem dvižnem kotu - se zato izmeri ojačan odmev tam, kjer snop seka pas taljenja. Različno nagnjeni snopi sekajo pas taljenja pri različnih razdaljah. Projekcije maksimalnih odmevov / odbojnosti na tla imajo zato obliko koncentričnih krogov.

Radarske slike so polne smeti. V principu bi moral Dopplerjev radar izločiti odmeve od vseh ovir, ki mirujejo, torej hribov, in zaznati odmeve od vseh ovir, ki se gibljejo, torej padavin. V realnosti pa se vmeša mnogo stvari. Koherenca radarjevega oscilatorja ni popolna, temperaturni pogoji oddajnika se spreminjajo, elektronika stari, obsevajo nas vojaški radarji in telefonska omrežja, listje na "stalnih" talnih ovirah se giblje, radarski snop se ukrivlja itd. Vse to povzroči, da se v izmerke prikradejo tudi odmevi od nepadavinskih ovir.

Je možno sliko povečati proti jugu? Aktualni izrez slike je namenjen prikazu vremena nad Slovenijo in v njeni bližnji okolici. Ta okolica naj bi bila tako velika, da neurja s točo prikažemo vsaj kakšno uro prej, kot prestopijo mejo. Na zahodu, od koder prihaja vreme, naj bi bil ta interval večji. Okolica naj ne bi bila prevelika, ker se potem informacija nad Slovenijo v njej izgubi. Izrez naj na silo ne seka markantnih geografskih objektov (zato sta v njem cela Istra in cela italijanska obala). Zaradi vizualizacije je primerno, da ima razmerje stranic 4:3 ali 3:2. Ugodno je tudi, da je število vsebovanih celic "lep" mnogokratnik. Robni geografski elementi izreza naj bi bili kolikor toliko homogeni, da je izboljšana numerična napoved vremena. V okviru teh uzd je torej potrebno optimizirati izrez. Zdi se nam, da je sedanji izrez za to precej dober in ga zato tudi ne želimo spreminjati brez dovolj močnega razloga.

Kot rečeno: prikazovani izrez je namenjen vremenu nad Slovenijo in v njeni bližnji okolici. Jadranske otoke pokrivajo (ali še bodo pokrivali) vremenski radarji s Hrvaške. Pokriva jih tudi kompozitna radarska slika celotne Evrope, ki pa žal ni dostopna na spletu. V njej naš radar ni odrezan proti jugu. Morda bo kdaj prišel čas, ko jo bomo lahko objavljali. Sedaj je ne moremo, ker bi morali za to plačevati izvorne podatke.

Se da dobiti kakšne druge radarske slike? Poleg kompozitne radarske slike padavin in njene animacije, ki ju objavljamo na uradni spletni strani in sta namenjeni splošni javnosti, so specialnim uporabnikom na voljo še naslednje slike: maksimalna odbojnost, vertikalno integrirana vodnost, višina vrhov oblakov in prizemna jakost padavin. Slike so v numeričnem (ASCII) in grafičnem (GIF) formatu in so dostopne preko podatkovnega strežnika FTP.

Kaj moram narediti za dostop do FTP? Za dostop do svežih radarskih slik na podatkovnem strežniku FTP morate pridobiti uporabniško ime in geslo. Osebno se oglasite na ARSO ter si ogledate razpoložljive radarske produkte. Potem z ARSO podpišete letno pogodbo. Po podpisu pogodbe vam dodelimo uporabniško ime in geslo. Dostop do slik na FTP ni zastonj, ampak zaračunavamo mesečne manipulativne stroške po veljavnem ceniku.

Na svojo spletno stran bi vključil radarsko sliko. Vse radarske slike, ki jih ARSO objavlja na svoji spletni strani, so javne in so brezplačno na voljo komurkoli za kakršnokoli uporabo, tudi komercialno. Na našo spletno stran z radarsko sliko lahko postavite povezavo. Ali pa grafično sliko kopirate k sebi, jo poljubno spreminjate in jo objavljate. Navesti morate le vir podatkov, torej ARSO.

Želim izdelati arhiv radarskih slik. Če hočete narediti omenjeni arhiv in ga dati na voljo javnosti, je to dovoljeno in ne potrebujete dovoljenja ARSO. Seveda pa pričakujemo, kot ste sami povedali, da dopišete, da so arhivirane slike pridobljene pri nas.

Kako natančne so radarske meritve? Lokacije padavin so natančne na +/- 1 kilometer. Do razdalje 75 kilometrov je jakost padavin natančna na faktor 3: če radar izmeri, na primer, 10 mm/h, so resnične padavine nekje med 3 mm/h in 30 mm/h. Urne akumulacije so natančne na faktor 2 in dnevne akumulacije na 25 %. Pri večjih razdaljah so padavine sistematično podcenjene. To velja predvsem za slojevite padavine. Radar je torej semi-kvantitativni merilnik padavin. Njegova glavna moč je v hitrih in prostorsko natančnih meritvah padavinskih ujm.

Je radarsko sevanje nevarno? Radarsko mikrovalovno sevanje spada med elektromagnetna sevanja. Ta se med seboj razlikujejo - med drugim - po valovni dolžini. Najdaljši so radijski valovi, sledijo pa jim mikrovalovi, infrardeča, vidna in ultravijolična svetloba ter rentgenski žarki in žarki gama. Vsako izmed teh sevanj vpliva na okolico in na živa bitja. Vpliv je odvisen od valovne dolžine sevanja in od njegove jakosti ter je lahko ugoden ali neugoden.

Mikrovalovi se pri vpadu na telo deloma odbijajo, večinoma pa vanj prodirajo in se v njem absorbirajo. Pri tem vzbujajo gibanje molekul v tkivih, to je, tkiva segrevajo. Pojav izkoriščamo pri zdravljenju nekaterih poškodb in bolezni. V mikrovalovnih pečicah pa termično obdelujemo hrano. Mikrovalovi imajo dosti preveliko valovno dolžino, da bi molekule razbijali (ionizirali), kot to počno žarki gama, rentgenski žarki in do neke mere celo ultravijolična svetloba.

Za preprečevanje škodljivih vplivov mikrovalov na zdravje ljudi obstajajo ustrezni varnostni standardi. ANSI/IEEE standard za dolgotrajno neškodljivo obremenitev splošne javnosti z mikrovalovi znaša 1 mW/cm2 (natančna vrednost je rahlo odvisna od valovne dolžine mikrovalov). Ostali standardi so podobni.

ARSO je zakonsko obvezan za merjenje mikrovalovnega sevanja v neposredni bližini in v širši okolici obeh radarjev. Meritve izvaja zunanja akreditirana institucija vsaka 3 leta oziroma po vsakem relevantnem posegu na radarskem oddajniku. Vse meritve do sedaj so pokazale, da so sevalne obremenitve okolice bistveno manjše od predpisanih dovoljenih vrednosti. Tipična sevalna obremenitev sprehajalca po Lisci ali Pasji ravni je manjša od sevanja mobilnega telefona na ušesu.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO