English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > vreme > napovedi in podatki
Vreme

MERITVE OBLAČNOSTI Z METEOROLOŠKIMI SATELITI

Meteorološki sateliti so namenjeni opazovanju vremena iz vesolja. Satelitske slike omogočajo hiter pregled dogajanja nad velikim geografskim območjem, predvsem porazdelitev in nekatere lastnosti oblačnosti. Obstajata dva tipa meteoroloških satelitov: geostacionarni in polarno-orbitalni.

Agencija RS za okolje objavlja na spletnih straneh satelitske slike geostacionarnega satelita Meteosat v infrardečem delu spektra.

| Princip delovanja | Tehnične značilnosti | Interpretacija slik | EUMETSAT |

Princip delovanja

Geostacionarni satelit Meteosat kroži 36.000 km nad ekvatorjem in se vrti z enako hitrostjo kot se vrti Zemlja. Nad ekvatorjem je na 3.4° zahodne geografske dolžine in tako opazuje območja Evrope, Afrike, dela Amerike in Azije. Z merilniki na satelitu merimo prispelo elektromagnetno sevanje v nekaterih delih vidnega in infrardečega spektra. Vidni del spektra se razteza od 400 nm do 750 nm valovnih dolžin in je umeščen med ultravijoličnim delom na eni strani in infrardečim delom spektra na drugi strani. Infrardeči del spektra se razteza od 750 nm do 1 mm valovnih dolžin in je umeščen med vidnim delom spektra in mikrovalovnim delom na drugi strani. Meteorološki satelit Meteosat meri prispelo sevanje le v izbranih območjih elektromagnetnega sevanja; tem območjem pravimo kanali, njihov prikaz pa so satelitske slike izbranega kanala. Tako meri Meteosat sevanje v treh kanalih vidnega dela spektra in v devetih kanalih infrardečega dela spektra. Meritve ob vsakem časovnem koraku se iz satelita pošljejo v glavni satelitski procesni center v Darmstadt v Nemčiji, kjer se izvede osnovna obdelava meritev. Tako preoblikovane meritve se iz glavnega procesnega centra pošljejo preko komercialnih satelitov do uporabnikov, ki za sprejem potrebujejo sprejemno anteno, ter posebno strojno in programsko opremo.

Kanali v vidnem delu spektra so pomembni podnevi, ko se sončno sevanje, ki osvetljuje Zemljo odbije ali sipa od objektov na Zemlji ali v atmosferi. To odbito oziroma sipano sevanje izmeri satelit. Čim večja je odbojnost ali sipanje objektov za posamezne kanal, tem več sevanja pride do satelita v tem kanalu.

V infrardečem delu spektra se meri emitirano sevanje sevalcev, ki je odvisno od njihove temperature in emisivnosti v določenem kanalu. S tem dobimo okvirno vrednost temperature vrha oblačnosti in temperature tal na brezoblačnih območjih za kanale, kjer je atmosfera za sevanje prepustna.

Tehnične značilnosti

Krajevna ločljivost meritev satelita Meteosat je na ekvatorju pod satelitom, torej v nadiru satelita, različna za različne kanale. Za vidni kanal v visoki ločljivosti je 1 km, za vseh ostalih enajst kanalov pa 3 km. Krajevna ločljivost se spreminja z geografsko dolžino in širino zaradi ukrivljenosti Zemlje.

Meteosat meri elektromagnetno sevanje vsakih 15 minut. Zemljo začne meriti od juga proti severu, vsaka meritev traja dobrih 12 minut. Čas satelitske slike se pripiše začetku merjenja.

Interpretacija slik

Iz oblik in struktur slik oblakov je mogoče ugotoviti, kakšno je trenutno stanje v atmosferi.

Za splošnonamenski prikaz oblačnosti je najbolj primerna infrardeča satelitska slika. Primer take slike je vsakih 6 ur dostopen v grafičnem formatu GIF na spletnih straneh ARSO.

Infrardeča satelitska slika (slika 1) prikazuje temperature sevalcev. Torej na območjih, kjer ni oblačnosti, prikazuje temperaturo tal, na oblačnih območjih pa temperaturo vrha oblačnosti. Na sliki 1 so hladnejši deli videti svetlejši, toplejši pa temnejši, natančnejšo razdelitev prikazuje temperaturna skala od +40°C do -60°C. Čim hladnejši je oblak, tem višje v ozračje sega njegov vrh, tem bolj svetle barve je prikazan na satelitski sliki. Slika 1 je prikazana v Lambertovi stožčni konformni projekciji s krajevno ločljivostjo 5 km. V levem zgornjem kotu sta podana dan in ura meritve. Z znaki "+" so označena večja mesta, prikazani so tudi poldnevniki na 15° in vzporedniki na 10°. Črtice ob okvirju so v razmiku 500 km.

primer satelitske slike
Slika 1: Infrardeča satelitska slika dne 23. septembra 2004 ob 12:00 UTC oziroma ob 14 h po lokalnem času.

Evropska satelitska organizacija EUMETSAT

EUMETSAT je evropska medvladna organizacija za uporabo meteoroloških satelitov; sestavlja jo osemnajst držav članic in devet sodelujočih evropskih držav, med njimi od leta 2003 tudi Slovenija. Kratica EUMETSAT pomeni "The European Organisation for the Exploitation of Meteorological Satellites". Glavni cilj organizacije EUMETSAT je vzpostavitev, vzdrževanje in izkoriščanje evropskih sistemov za operativne meteorološke satelite ob upoštevanju priporočil Svetovne meteorološke organizacije. S satelitskimi meritvami prispeva tudi k operativnemu monitoringu klime in spremljanju globalnih klimatskih sprememb.

Združevanje nacionalnih meteoroloških centrov v skupno medvladno organizacijo je s stališča učinkovitosti razvoja in raziskav, kot tudi operativnih tehnik bistveno, saj s koncentracijo znanja in sredstev omogoča skupno boljše zagotavljanje nadzora in napovedljivosti dogajanja v ozračju.

Satelitska slika oblačnosti evropske organizacije EUMETSAT

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO