English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > vreme > poročila in projekti > državna služba
Vreme

Državna meteorološka služba - predstavitev področja dela

Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših aktivnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Prve meritve na ozemlju današnje države so potekale že v tretjem desetletju devetnajstega stoletja, neprekinjeni vremenski podatki z ozemlja sedanje države pa so iz leta 1850, ko je začela delovati meteorološka postaja pri Brzojavnem uradu v Ljubljani.

Meritve

Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki in najpomembnejša naloga državne meteorološke službe je izvajanje meteorološkega bdenja. V ta namen vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Na teh postajah opravljajo meritve honorarni opazovalci trikrat dnevno, takih postaj je vključno s prej omenjenimi okoli 40. Ker je prostorska spremenljivost padavin večja, deluje tudi 180 postaj, kjer opazujejo meteorološke pojave in enkrat dnevno merijo padavine in snežno odejo.

Točkovne meritve za pregled vremenskega stanja ne zadoščajo, zato na Lisci deluje radarski center, ki nam posreduje podatke o prostorski razporeditvi padavin in njihovi intenziteti. Dodaten vir podatkov predstavlja satelit, ki posreduje slike v različnih delih elektromagnetnega spektra, iz katerih lahko veliko izvemo o oblaki, njihovi višini, vrsti, tudi gibanju. V Ljubljani opravljamo meritve vertikalnega profila temperature in vlažnosti zraka, iz gibanja merilne naprave, ki se dviga skozi ozračje s pomočjo balona, s tem pa izračunamo tudi smer in hitrost vetra skozi celotno plast ozračja, v kateri se dogaja vreme in še višje.

Arhiv podatkov

Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Arhiv meteoroloških podatkov je dragocen del naše narodne dediščine. V zadnjih letih zaradi vse večjega krčenja merilne mreže uvajamo v klimatske analize radarske in satelitske podatke, ki jih prav tako hranimo v naših arhivih, da so na razpolago ne le za sprotno delo, ampak tudi za kasnejše analize. Kadar nam zbrani izmerjeni podatki ne zadostujejo, si pomagamo z matematično fizikalnim opisom meteoroloških pojavov.

Napovedi

Še pred tremi, štirimi desetletji so bile izkušnje in poznavanje lokalnega razvoja vremena odločilnega pomena pri sestavljanju vremenskih napovedi. Vremenske podatke so ročno vnašali na karte in jih razčlenili. Danes ročnega vnašanja podatkov, risanja tokovnic in izolinij polja temperature, pritiska ter grafičnega sestavljanja polj za dan ali več dni vnaprej ni več. To zamudno delo opravljajo računalniki, napovedovalcu vremena pa je prepuščeno, da se odloči, kateremu rezultatu bo dal prednost, katere kombinacije podatkov in meritev bo izbral. Zahteve po časovni in krajevni natančnosti napovedi in informacij so strmo narasle. Izziv je pravilno tolmačenje izračunov modelov in prevajanje izračunanih količin v vreme, kot ga vidimo in občutimo ljudje.

Vreme najbolj opazimo takrat, ko nas prizadenejo izjemni ali nevarni pojavi, ki lahko ogrozijo naše imetje, varnost ali celo življenja. Taki pojavi so na primer močan veter, toča, močni nalivi, slana. Državna prognostična služba v primeru potrebe izdaja opozorila na izjemne in nevarne vremenske dogodke, da nas ne bi presenetili in bi lahko pravočasno ukrepali. Seveda pa je vreme za nas pomembno tudi takrat, ko ostaja v mejah običajnih razmer, zato večkrat dnevno pripravljamo aktualno vremensko napoved za danes, jutri in izglede za več naslednjih dni. Ker se vreme ne ozira na meje, pripravljamo napoved tudi za sosednje pokrajine. Sproti posredujemo trenutne vremenske razmere na naših merilnih postaja in postajah po Evropi.

Seveda ne pripravljamo zgolj splošnih vremenskih napovedi, ampak tudi bolj zahtevne za specialne uporabnike. Za zagotavljanje varnosti letalskega prometa poleg opazovalnih postaj na letališčih deluje tudi posebna letalska prognostična služba. Med posebne vremenske napovedi spadajo tudi napoved vremena v gorah, ob morju, opozarjamo na ogroženost naravnega okolja s požari in vas seznanjamo s snežnimi razmerami v gorah. Tudi za kmetovalce dnevno pripravljamo koristne podatke in napovedi. Zadnje desetletje dnevno sestavljamo tudi napoved vpliva vremena na splošno počutje in razpoloženje ljudi, poleti posredujemo napovedi UV indeksa, da bi se lahko ustrezno zaščitili pred močnimi sončnimi žarki. Skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja pripravljamo napoved obremenjenosti zraka z alergogenimi vrstami cvetnega prahu v zraku. Ljubiteljem in tistim bolj radovednim omogočamo pogled na rezultate računskih napovedi našega prognostičnega modela, s katerim poskušamo podati podrobno sliko prihodnjega vremenskega dogajanja nad Slovenijo.

Mednarodno povezovanje

Da bi lahko opravljali vse naštete naloge, smo vpeti v mednarodno izmenjavo podatkov in izračunov računskih modelov za napovedovanje vremena. Tudi sami poganjamo lastne modele za podrobnejši opis razmer na našem območju. Računalniška in programska oprema za izmenjavo, obdelavo in pripravo vsega potrebnega za izdelavo napovedi je zelo zahtevna. Meteorologija je bila prvo področje, na katerem je steklo učinkovito mednarodno sodelovanje. Nad mednarodno izmenjavo podatkov in spoznanj bdi Svetovna meteorološka organizacija s svojimi številnimi programi. Slovenija je članica Svetovne meteorološke organizacije že od leta 1992. Brez poenotenih postopkov meritev in izmenjave podatkov ter predpisanih terminov opazovanj, takojšnja mednarodna izmenjava podatkov ne bi bila mogoča. Sodelujemo z Evropskim centrom za srednjeročno napoved vremena (ECMWF), v katerem evropske države združujejo znanje in sredstva za računanje do desetdnevnih napovedi vremena, pa tudi mesečnih in sezonskih napovedi, ki postajajo vse bolj zanimive za uporabnike. Žal moramo pri tem poudariti, da njihova zanesljivost za severno Sredozemlje in okolico Alp še ni taka, da bi jih lahko koristno uporabljali, vendar bo hiter razvoj tudi na tem področju že naslednjem desetletju prinesel boljše rezultate. Pridruženo članstvo v organizaciji EUMETSAT nam omogoča uporabo satelitskih slik v različnih delih elektromagnetnega spektra. Z njihovo pomočjo lahko določamo ne le skupno oblačnost, ampak posredno tudi višino vrha oblačnega sloja, agregatno stanje delcev, ki sestavljajo oblak. Iz zaporedja satelitskih slik lahko določamo smer in hitrost gibanja oblakov. Vključeni smo tudi v več meteoroloških projektov COST, ki so namenjeni predvsem razvoju in izmenjavi znanja ter standardov. Tudi INTERREG projekti so priložnost, ki smo jo izrabili za razvojne projekte, omenimo le projekta FORALPS in METEORISK. Prav tako uspešno sodelujemo v več mednarodnih združenjih na področju numeričnega modeliranja vremena. Bilateralni projekti potekajo z vsemi sosednjimi državnimi; v Italiji z regionalno meteorološko službo.

Klimatologija in aplikacije

Podnebje opisuje vremenske značilnosti v daljšem časovnem obdobju, zajema vremensko spremenljivost v dnevnem, letnem in večletnem obdobju. Slovenija je klimatsko raznolika država, prepletajo se tako sredozemsko, gorsko in celinsko podnebje; le dobro poznavanje podnebnih značilnosti in razlik nam omogoča, da s tem naravnim potencialom smotrno gospodarimo in ga izkoristimo na način, ki je okolju najbolj prijazen, hkrati pa zagotavlja optimalne razvojne možnosti. Iz podnebnih značilnosti sklepamo o pogostosti določenih vremenskih pojavov, o pričakovani intenziteti, o verjetnosti za odmik od pričakovanih vrednosti, ocenimo kako verjetni so veliki odmiki, oziroma, kakšni ekstremni dogodki nas lahko doletijo. Ker so vremenske napovedi omejene na nekajdnevno obdobje, se pri načrtovanju za daljše časovno obdobje naslonimo na podnebne podatke. Z njihovo pomočjo izberemo najprimernejši dnevni ali letni čas za izbrane aktivnosti in najprimernejše kraje. Na osnovi podnebnih podatkov ocenimo, koliko energije bomo porabili za ogrevanje, koliko za ohlajanje, če bo to potrebno. S pomočjo podnebnih podatkov dimenzioniramo izolacijo stavb, drenažne sisteme in infrastrukturo. Brez kakovostnih podnebnih podlag si ne predstavljamo smotrnega načrtovanja izrabljanja obnovljivih energijskih virov kot sta sončna energija in veter. Tudi v turizmu, gradbeništvu, prometu in kmetijstvu ter upravljanju z gozdovi ne gre brez poznavanja podnebnih značilnosti. Podnebni podatki nam služijo za oceno trajnejšega vpliva na ljudi, živali in rastline. Ljudje se s stavbami in obleko lahko prilagajamo najširšemu spektru razmer. Nekatere podnebne razmere so za nas ugodne, nekatere nas celo utrdijo in izboljšajo naše zdravje, druge so nam spet manj naklonjene in nas obremenjujejo, nekatere celo do te mere, da načnejo odpornost najbolj občutljivih. Spremljanje in predvidevanje vpliva vremena in podnebja na rastline je že dolgo uveljavljena veda, saj pri nas delajo tudi strokovnjaki s področja agrometeorologije. Poleg tega spremljamo tudi druge značilne vremenske pojave in dogajanja, kot so večja tropska neurja in pojav ozonske luknje nad južnim polom.

Tematski listi

Za ponazoritev obširnega področja dela smo pripravili vrsto tematskih listov v pdf formatu, ki vsak zase opisuje vsebinsko zaključen del tematike, lahko pa jih med seboj tematsko povezujemo v zaokrožene enote, kot so: meritve, napovedovanje vremena, mednarodno povezovanje, podnebje in uporaba teh informacija na različnih področjih.

Meritve

Napovedovanje vremena in z njim povezanih pojavov

Podnebje

Vpliv vremena in podnebja na ljudi in rastline

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO