FORALPS

Leta 2005 je začel teči INTERREG projekt FORALPS (Meteorološko-hidrološke napovedi in opazovanja za namen izboljšanja upravljanja z vodnimi viri na območju Alp), kateremu se je priključila tudi Agencija RS za okolje. Kot pove že daljše ime projekta je glavni namen projekta izboljšati meteorološke in hidrološke napovedi za boljše upravljanje z dragocenimi vodnimi viri. Delo na projektu poteka v devetih delovnih skupinah, od katerih se prve tri delovne skupine ter zadnja, deveta, posvečajo vodenju in koordinaciji projekta. Četrta delovna skupina skrbi za prenos rezultatov projekta strokovni in drugi javnosti. Strokovno delo poteka v peti, šesti sedmi in osmi delovni skupini, katerih vsebina dela se logično nadgrajuje. V peti delovni skupini se ukvarjajo z bazami meteoroloških in hidroloških podatkov, ki predstavljajo osnovo za vsako nadaljnje raziskovalno delo. Namen šeste delovne skupine je izboljšati monitoring padavin z novimi merilnimi tehnikami. Sedma delovna skupina se ukvarja z meteorološkimi in hidrološkimi modeli, katerih rezultate uporablja osma delovna skupina, ki razvija nove modele, ki bi učinkovito pomagali pri upravljanju z vodnimi viri. Agencija RS za okolje, ki v projektu zastopa Slovenijo, je vključena v tri strokovne delovne skupine ter v četrto delovno skupino, ki skrbi za distribucijo podatkov.

V okviru te delovne skupine smo v Ljubljani 6. septembra 2007 izpeljali 1. FORALPS konferenco. Na njej so bili predstavljeni številni strokovni prispevki v obliki predavanj ali posterjev.

Na ARSO razpolagamo s klimatskimi podatki od leta 1856 dalje, vendar so digitalizirani in kontolirani podatki, ki jih lahko uporabimo za klimatske analize, le od leta 1961 dalje. Za obdobje pred 1961 so digitalizirani le posamezni nepopolni nizi. V okviru projekta FORALPS bomo digitalizirali, homogenizirali in kontrolorali kvaliteto tistih nizov podatkov, ki bi z že digitaliziranimi nizi lahko tvorili dolge nize podatkov. Taki nizi podatkov so namreč izjemnega pomena za študije podnebja in podnebnih sprememb. Reševanje historičnih podatkov je časovno zelo zahteven proces in poteka v več korakih. V prvi vrsti je treba odkriti vire podatkov, ki so zaradi pestre slovenske zgodovine lahko zelo različni. Meteorološki podatki iz različnih virov in različnih obdobij zgodovine se med seboj razlikujejo, kar lahko vpliva na rezultate podnebnih analiz. Posebej pri analizi podnebnih sprememb, kjer moramo biti pozorni že na zelo majhne signale, nam razlike zaradi različnega načina merjenja, različnega časa opazovanja, različnih merilnih instrumentov, ... lahko zakrijejo odstopanja zaradi podnebnih sprememb. Zato moramo pred analizo preveriti kvaliteto podatkov in celoten niz poenotiti. Poenotenje ali tako imenvana homogenizacija podnebnih podatkov je zapleten proces, ki je sestavljen iz dveh korakov. Prvi je odkrivanje nehomogenosti v nizu podatkov, drugi pa je odpravljanje nehomogenosti. Pri odkrivanju nehomogenosti so nam v veliko pomoč t.i. metapodatki, to so podatki o mestu popazovanja, inštrumentih na merilnih mestih in o opazovalcih. Tudi večino teh podatkov moramo za zgodovino posameznih postaj na novo popisati, pri čemer so nam v pomoč najrazličnejši zgodovinski viri.

• Metabaza
• Metadata
• Poster