Vreme in podnebje - vprašanja in odgovori
- Kako bi najhitreje prišel do informacij o vremenu
- Kaj so to "chemtrails"-i in ali sploh obstajajo
- Zakaj sledi reaktivnih letal niso vedno enake
Kako bi najhitreje prišel do informacij o vremenu
V današnji dobi je prav gotovo najboljše orodje za to svetovni splet.
Na uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje smo v želji po čimpestrejši ponudbi vremenskih informacij razvili poseben spletni portal www.meteo.si.
V kolikor pa želite mnenje strokovnjaka, ki razpolaga z rezultati večine svetovnih meteoroloških modelov, pa lahko pokličete tudi številko 090 71 30 (cena minute pogovora je 0,78 EUR). Pogovor z dežurnim prognostikom na Uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje vam lahko prihrani precej zamudno brskanje po številnih spletnih naslovih z vremenskimi informacijami.
Kaj so to "chemtrails"-i in ali sploh obstajajo
Beseda »chemtrail« je skovanka iz besed »chemical« in »trail«, torej »kemična sled« in jo nekateri uporabljajo analogno besedi contrail (condensation trail = kondenzacijska sled).
Pristaši t.i. »teorije zarote« trdijo, da se »chemtraili« razlikujejo od »contrailov« po tem, da so jim namenoma dodane dodatne kemijske substance z ne povsem jasnim namenom vpliva na podnebje oz. človeštvo, od »contrailov« pa se razlikujejo predvsem po obstojnosti v ozračju.
V meteorološki srenji vlada prepričanje, da so kondenzacijske sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, običajne kondenzacijske sledi, ki smo jim priča že odkar obstaja reaktivni letalski promet.
Reaktivna potniška letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Fizikalno ozadje pojava kondenzacijskih sledi letal, pogoji v katerih nastanejo in kako se razkrojijo, so poznani in jih je mogoče pojasniti z znanjem osnov fizike. Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ko se z dodatno vlago in delci obogatena mešanica zraka ohladi dovolj, nastanejo kondenzacijske sledi letal. Za to ni potrebna dodatna kemija. Če je vlage v zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo. Skratka, zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini letal je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu.
Ne poznamo resne študije, katere rezultati bi bili objavljeni v znanstveni literaturi in bi potrdili, da je kemična sestava kondenzacijskih sledi letal, na katere opozarjajo nekatera gibanja, drugačna od običajnih in bi bil njihov nastanek povzročen s posebnimi letali, v katerih izpuh bi bile dodane posebne kemikalije.
Kot rečeno, noben letalski izpuh ni "čist". O tem, da bi v gorivo namenoma dodajali kemijske snovi z namenom tvorbe umetnih oblakov, pa na ARSO nismo seznanjeni.
Ta problematika je bila že leta 2007 sprožena tudi v evropskem parlamentu, a "teorija zarote" ni vzdržala kritične presoje.
Zakaj sledi reaktivnih letal niso vedno enake
Reaktivna letala letijo na višinah med 10 in 14 km. Ob izgorevanju letalskega goriva (kerozina) nastaja vroča zmes vodne pare, ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovodikov in delcev nečistoč. Temperatura zraka je na omenjeni višini večinoma med -45 in -55 stopinj C.
Vroč izpuh, ki vključuje tudi drobne delce in vodno paro, se pomeša med hladnejši okoliški zrak. Ker ima zrak omejeno zmožnost sprejema vodne pare v plinasti obliki, se pri ohlajanju relativna vlaga hitro zviša in začnejo se izločati podhlajene vodne kapljice oz. ledeni kristalčki. Fizikalno ozadje nastanka belih sledi za letali je torej nadvse podobno nastanku oblaka nad hribom. V obeh primerih pride zaradi ohladitve vlažnega zraka do kondenzacije.
Če je vlage v okoliškem zraku več, sledi letal vztrajajo dlje časa, se širijo in počasneje razkrojijo. Če pa je okoliški zrak suh, kondenzacijske sledi hitro izginejo, oz. se posušijo. Zgolj od relativne vlažnosti zraka na višini leta je odvisno, kako izrazite in kako dolgotrajne kondenzacijske sledi (contrail-e) letala puščajo na nebu.
Ker letala zaradi varnega odvijanja prometa letijo na različnih višinah je povsem možno, da istočasno nekatera puščajo daljše, druga pa krajše sledi, saj so meteorološki pogoji na posameznih višinah pogosto različni. Ponavadi je več vlage v ozračju kakšen dan ali dva pred prihodom vremenske motnje, zato so tudi sledi letal takrat bolj opazne.
Podrobnejšo razlago tega pojava lahko najdete na spletni strani ameriške Agencije za varovanje okolja (EPA).
- Sledi letal nad severno Italijo [pdf, 467.5 KB]