Zanimivosti o podnebju

Dnevna višina padavin in sončno obsevanje v prvih dveh tretjinah julija 2008

Padavine so bile julija dokaj pogoste.

Padavine v prvih dveh tretjinah julija v obdobju 1951-2008 in povprečje 1961-1990

Padavine so bile povsod nadpovprečne, z izjemo obale. V Ljubljani in Celju sta bili prvi dve tretjini julija najbolj namočeni leta 1998, leta 1972 v Novem mestu in Murski Soboti, leta 1963 v Portorožu in leta 1957 na Kredarici. V tem obdobju je na Kredarici najmanj padavin padlo leta 1983, na obali poleg tega leta tudi leta 1963, drugod pa je pa je bilo najmanj padavin leta 1976.

Potek povprečne temperature zraka v prvih dveh tretjinah julija v letih 1951-2008 in povprečje 1961-1990

Temperatura je bila povsod nadpovprečna. V Ljubljani, Novem mestu, Murski Soboti in Portorožu sta bili prvi dve tretjini julija najtoplejši leta 1952, v Celju leta 1976 in na Kredarici leta 2006. To obdobje je bilo najhladnejše v Novem mestu, Celju in Murski Soboti leta 1962, na Kredarici tudi leta 1980; v Ljubljani je bilo najhladneje leta 1954, na obali poleg tega leta tudi leta 1980.

Odklon povprečne dnevne temperature v prvih dveh tretjinah julija 2008 od povprečja 1961-1990

Dnevi prve tretjine julija so bili v večini toplejši od povprečja, v drugi pa so se toplejši in hladnejši dnevi izmenjevali. Najvišji odkloni so bili v prvi polovici prve tretjine julija, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti so se gibali od 6 do 7 °C. Najnižji odkloni so bili 14. julija, v Murski Soboti 8. julija, takrat je bilo večinoma hladneje od 4 do 5 °C.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja v prvih dveh tretjinah julija 2008

Največ padavin, nad 160 mm, je padlo v zahodni in severnem delu osrednje Slovenije; na Brniku in Voglu so zabeležili nad 200 mm. Najmanj padavin, pod 40 mm, je padlo v jugozahodnem delu Slovenije.
Glede na dolgoletno povprečje je bila nadpovprečno namočena večina države, z izjemo jugozahodnega dela. Več kot 2,2-kratna količina običajnih padavin je padla na Brniku, 1,9 do 2,2-kratna količina v širši okolici Brnika in na Goriškem.

Odklon povprečne temperature in osončenosti v prvih dveh tretjinah julija 2008 od povprečja 1961-1990

Povsod po Sloveniji so bile temperature nad dolgoletnim povprečjem. 1 do 1,5 °C topleje je bilo na Celjskem ter v zahodni in severozahodni Sloveniji, drugod je bil odklon nad 1,5 °C.

V večini Slovenije je bilo trajanje sončnega obsevanja nadpovprečno, izjema je bil večji del severozahodne Slovenije. Največji presežek (nad 20 %) je bil na območju Celjskega proti Mariborskem, drugod je sonce sijalo do 20 % več časa kot običajno.

Odklon povprečne temperature in osončenosti junija 2008 od povprečja 1961-1990

Povprečna temperatura junija je bila povsod po državi nadpovprečna, v večini Slovenije je bilo nad 2 °C topleje kot ponavadi, na Primorskem od 1 do 2 °C.
Junijsko trajanje sončnega obsevanja je bilo nadpovprečno le v delu severovzhodne Slovenije. Najmanj glede na povprečje, do 90 %, je sonce sijalo v severozahodni Sloveniji, drugod od 90 do 100 %.

Padavine junija v obdobju 1951-2008 in povprečje 1961-1990

V Murski Soboti in na Kredarici je bila količina padavin podpovprečna, v Novem mestu in Ljubljani povprečna, drugod nadpovprečna. V Novem mestu in Celju je bil najbolj namočen junij 1986, v Ljubljani 1985, v Murski Soboti junij 1981, na obali 1960 in na Kredarici junij 1956. Najbolj suh je bil v Novem mestu, na obali in na Kredarici junij 2006, v Celju in Murski Soboti junij 2003 ter v Ljubljani junij 1977.

Porazdelitev padavin in odklon od dolgoletnega povprečja junija 2008

Največ padavin, nad 250 mm, je padlo na Voglu, od 200 do 250 mm v okolici Vogla in na Celjskem. Najmanj, do 100 mm, je padlo v delu severovzhodne Slovenije ter na Goriškem. Dolgoletno povprečje je bilo v večjem delu Slovenije preseženo, podpovprečne so bile padavine v delu severovzhodne Slovenije, v jugozahodni Sloveniji z izjemo ožjega primorskega pasa ter v Zgornjesavski dolini. Najmanj glede na dolgoletno povprečje, do 80 %, je padlo na Goriškem, v Postojni in v Prekmurju. Presežek je bil največji v na Celjskem (nad 60 %).

Odklon povprečne dnevne temperature junija 2008 od povprečja 1961-1990

Večina junijskih dni je bila nadpovprečno toplih. Temperature so pod povprečje padle v dneh okoli 14. junija. Najvišji odkloni so bili v zadnji tretjini junija, ponekod tudi 1. junija; gibali so se od 5 °C na obali pa do 9 °C na Kredarici. Negativni odkloni so bili največji 14. junija; hladneje je bilo za od 5 °C v Murski Soboti in na Goriškem do 7,5 °C na Kredarici in v Ljubljani.

Potek povprečne temperature zraka junija v letih 1951-2008 in povprečje 1961-1990

Junijska povprečna temperatura je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem. Najvišja junijska temperatura je bila povsod leta 2003; najhladnejši junij je v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici bil leta 1962, na obali leta 1974.

Dnevna višina padavin in sončno obsevanje junija 2008

Najbolj sončna je bila zadnja tretjina junija, večina padavin je padla v prvi in drugi tretjini meseca.

Potek dnevne višine snežne odeje na Kredarici od novembra 2007 do junija 2008

Snežna odeja je bila od novembra do marca v večini dni podpovprečna, povprečju se je približala šele v prvi polovici aprila, od druge polovice naprej je bila višina snežne odeje nadpovprečna; junija je bila v večini dni povprečna, v zadnji tretjini meseca se je spustila pod povprečje. Snežna odeja je 2. maja 2008 dosegla 435 cm, kar je 40 cm nad dolgoletnim povprečjem; rekord je bil zabeležen v aprilu 2001, ko so namerili 7 m snega.

sneg

Posodobljena Köppen-Geigerjeva karta podnebnih tipov sveta

Čeprav je podnebna klasifikacija, ki jo je v originalu izdelal Wladimir Köppen in so jo spreminjali njegovi sodelavci in nasledniki, stara že več kot 100 let, je še vedno pogosto uporabljena. Uporabljajo jo v osnovnih in srednjih šolah pri spoznavanju podnebja, in še vedno je v redni rabi v različnih disciplinah kot osnova za podnebno regionalizacijo spremenljivk ter za ocenjevanje produktov globalnih podnebnih modelov. Izdelali so novo svetovno karto podnebnih tipov, in sicer s pomočjo Köppen-Geigerjevega sistema, ki sloni na obsežnem nizu dolgoletnih mesečnih padavinskih in temperaturnih časovnih serij. Podnebne spremenljivke, uporabljene v Köppen-Geigerjevem sistemu, so preračunali na vsaki postaji in interpolirali med postajami v mreži 0,1°×0,1° za vsako celino. Globalno je po površini najbolj razširjen podnebni tip BWh oz. vroča puščava (14,2 %), sledi tip Aw oz. tropska savana (11,5 %).

Potek povprečne temperature zraka pozimi v letih 1951/2-2006/7 in povprečje 1961-1990

Pozimi je bila povprečna temperatura precej nad povprečjem, letošnja zima je bila od sredine minulega stoletja povsod najtoplejša, z izjemo Kredarice, kjer je bila druga najtoplejša. Najhladnejša zima je bila povsod v obdobju 1962/3, na Kredarici v obdobju 1961/2.

Vreme in podnebje - zanimivosti