7. maj 2013

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

Marec 2013

Izšla je marčevska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec marec.

Marec je bil z izjemo Obale hladnejši kot običajno. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo po vsej državi, najbolj na območju Krasa, kjer so ponekod presegli tudi trikratno vrednost običajnih padavin. Po vsej državi je bilo vsaj za desetino manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Kmetijska tla so bila ves čas zasičena z vodo, presežna voda je marsikje, zlasti na Ljubljanskem barju in ob vodotokih ob taljenju snega zastajala tudi na kmetijskih površinah.

Poleg podatkov o podnebju in vremenu, razvoju vremena ter vplivu vremena na rastline predstavljamo tudi izbrano meteorološko postajo, tokrat je to meteorološka postaja Rut.

Gladina morja je bila v povprečju za 34 cm višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Morje je v noči na zadnji dan marca poplavilo nekoliko širše območje obale. Najvišji izmerjeni val v času burje je presegal višino 3 metre. Marca je bila vodnatost rek izredno velika. Srednje vrednosti pretokov na izbranih vodomernih postajah so bile v primerjavi z dolgoletnim primerjalnim obdobjem v povprečju 2,4-krat večje. Vsakoletne poplavne površine Krke in Ljubljanice so bile poplavljene večji del meseca. Bohinjsko jezero je bilo prvi teden meseca na postaji Sv. Duh še zaledenelo, potem pa se je voda dokaj hitro ogrela na dobre 4 °C. Proti koncu meseca se je temperatura vode celo znižala za nekaj desetink stopinje. Blejsko jezero je imelo ves mesec temperaturo dobre 4 °C. Obe povprečni mesečni temperaturi jezer sta bili pod dolgoletnim povprečjem.

Na dvanajstih merilnih mestih je v marcu prišlo do prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10, največ jih je bilo na merilnem mestu Ljubljana Center. Letos je bilo marca v zraku opazno manj cvetnega prahu kot marca lani. Največ smo ga zabeležili v Ljubljani, in sicer 7.032 zrn (lani 20.464 zrn), v Izoli 6.622 zrn (lani 14.524 zrn) in v Mariboru 6.191 zrn (lani 18.237 zrn).
Marca 2013 so prebivalci Slovenije čutili pet potresov. Prvi se je zgodil v bližini Šmarjeških Toplic, drugi pri Grosupljem, trije pa na območju Gorjancev.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

17. april 2013

Spremenjene odtočne razmere ob spodnjem toku reke Drave

Zaradi posledic novembrskih poplav ob reki Dravi so pretočne razmere ob spodnjem toku Drave med jezom Markovci in državno mejo spremenjene. Zaradi nedelovanja odvodnega kanala Formin obstaja velika možnost, da bo struga Drave pri pretoku 500 m3/s izmerjenih na jezu Markovci povsem polna in bo prihajalo do razlivanja po logih in travnikih ter pomožnih objektih v priobalnem pasu. Pri večjih pretokih se obseg razlivanja naglo povečuje. Pri pretoku 800 m3/s se prične pri Borlu poplavljanje državne ceste 1291 Ptuj - mednarodni mejni prehod Zavrč. V času pomladanske odjuge in taljenja snega v Alpah so pretoki Drave večji od 500 m3/s običajni. Opisane razmere ob spodnjem toku Drave bodo predvidoma vse do vzpostavitve ponovnega obratovanja HE Formin.

5. april 2013

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

Februar 2013

Izšla je februarska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec februar.

Februar 2013 je bil v večjem delu države hladnejši kot običajno. Padavine so presegle dolgoletno povprečje skoraj po vsej državi, sonca pa je bilo manj kot navadno v tem obdobju. Presežna namočenost tal v sadovnjakih in vinogradih je onemogočala kmetijska dela

Poleg podatkov o podnebju in vremenu, razvoju vremena ter vplivu vremena na rastline predstavljamo tudi izbrano meteorološko postajo, tokrat je to meteorološka postaja Zgornja Sorica.

Vodnatost rek je bila februarja nadpovprečna, predvsem zaradi večjega porasta rek v začetku meseca, ko so reke tudi poplavljale. Voda rek in jezer je bila za približno pol stopinje toplejša kot običajno. Morje je februarja poplavilo nižje ležeče predele obale in je bilo nekoliko bolj valovito kot januarja. V večjem delu severnega Jadrana se je v primerjavi z januarjem ohladilo za dobro stopinjo Celzija, a je bilo še vedno nekoliko toplejše kot običajno. Na večini merilnih mest so bile zabeležene tudi zelo visoke zaloge podzemnih voda.

Onesnaženost zraka z delci je februarja prekoračila mejno vrednost.

Februarja so prebivalci Slovenije čutili en potres, ki se je zgodil v bližini Železne Kaple.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

19. marec 2013

Izpad avtomastkih meritev delcev PM10

Na merilnih mestih Murska Sobota in Nova Gorica zaradi težav z merilno opremo trenutno ne potekajo meritve delcev PM10 z avtomatskim merilnikom. Na teh dveh merilnih mestih hkrati z avtomatskimi meritvami potekajo tudi meritve z referenčnim merilnikom tako, da bodo rezultati meritev znani in objavljeni kasneje.Težave z merilnikoma bomo skušali odpraviti v čim krajšem možnem času.

6. marec 2013

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

Januar 2013

Izšla je januarska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec januar.

Januar 2013 je bil po vsej državi nekoliko toplejši kot običajno. V Ljubljani so zabeležili rekordni maksimum, ki je znašal 16,3 °C. Padavin je bilo v večjem delu države več kot običajno, sončnega vremena pa je z izjemo Ljubljanske kotline primanjkovalo. Na prisojnih legah v Beli krajini, Ljubljanski kotlini, Savinjski in Zgornje Savinjski dolini ter na Goriškem je v prvi polovici januarja že prašila leska. Tudi pri črni jelši smo lahko ponekod v Slovenskih Goricah in v Primorju opazili podaljšane mačice, ponekod tudi cvetni prah. O zvončkih so letos že poročali iz Bele krajine, Goriških brd, tudi iz Ljubljanske kotline.

Poleg podatkov o podnebju in vremenu, razvoju vremena ter vplivu vremena na rastline predstavljamo tudi izbrano meteorološko postajo, tokrat je to meteorološka postaja Vojnik.

Januarja 2013 je bila na rekah in jezerih temperatura vode v primerjavi z obdobnim povprečjem višja kot običajno, večinoma za okrog stopinjo Celzija. Januarja so na območju ravninskih prodno peščenih vodonosnikov prevladovale običajne do visoke vrednosti zalog podzemnih voda. Zelo visoke gladine podzemnih voda so bile januarja izmerjene na večini merilnih mest vodonosnikov Murske kotline, Vrbanskega platoja ter Brežiškega, Mirensko-Vrtojbenskega in Šentjernejskega polja, zabeležene pa so bile mestoma tudi na Ptujskem in Ljubljanskem polju.

Onesnaženost zraka se je v januarju 2013 glede na december 2012 nekoliko povečala, predvsem zaradi več suhega in stabilnega vremena kot v decembru.

Januarja so prebivalci Slovenije čutili en potres, ki se je zgodil 6. januarja v bližini Pivke.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

22. februar 2013

Izšel je DVD z zbirko biltenov Naše okolje

Izšel je DVD z zbirko mesečnih biltenov Naše okolje od leta 2001 do 2012. Na njej najdete dvanajst letnikov biltena, posamezne številke pa so v datotekah vrste PDF in jih lahko pregledujete s programom Adobe Reader ali Foxit Reader.

Mesečni bilten Agencije RS za okolje z naslovom Naše okolje pripravljamo in izdajamo vsak mesec že več kot dvanajst let. V njem redno objavljamo podatke in analize s področja meteorologije, vpliva vremena na podnebje in rastline, hidrologije, kakovosti zraka in seizmologije. Občasno objavljamo tudi prispevke z drugih področij dela agencije, kot so vpliv vremena na ljudi, podnebne spremembe, problematika industrijskih izpustov in ravnanja z odpadki, spremljanje izpustov toplogrednih plinov in pomembnejši mednarodni dogodki.

6. februar 2013

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

December 2012

Izšla je decembrska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec december. Dodali smo tudi pregled razmer v letu 2012.

Leto 2012 si bomo zapomnili po februarskem mrazu in močni burji, pomanjkanju padavin v prvih treh mesecih leta, poletni suši in vročini, oktobrskem sneženju ter katastrofalnih novembrskih poplavah. Leto je bilo po vsej državi med nekaj najtoplejšimi doslej.

Decembra je bil povprečna mesečna temperatura blizu dolgoletnemu povprečju, na večini ozemlja je padlo od 50 do 130 mm, na Koroškem, severu Štajerske in v Prekmurju pa padavine niso dosegle 50 mm. Na Obali, v Ljubljani in delu Štajerske so dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja presegli za več kot petino.

Vremenske razmere v letu 2012 niso prizanašale posevkom. V decembru je občutna ohladitev trajala le dobrih 10 dni, nato so vse do konca leta temperature vztrajale nad normalnimi vrednostmi za to obdobje leta, zaradi česar je bilo zimsko mirovanje rastlin marsikje moteno.

V letu 2012 se je glede na prejšnje leto znižalo število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev. Do prekoračenj je prihajalo izključno v zimskem obdobju leta. Potrebno je poudariti, da poleg prometa in industrije na povišane koncentracije delcev vplivajo tudi individualna kurišča. Tudi v letu 2012 smo zaznali vpliv saharskega peska.

Velik del leta 2012 je bila vodnatost rek podpovprečna. Srednji mesečni pretoki rek so bili manjši kot navadno od začetka leta do septembra, ko se je pričelo obdobje nadpovprečnih mesečnih pretokov, ki se je ohranjalo vse do konca leta. V sušnem obdobju so se pretoki najbolj zmanjšali julija in avgusta. Najvišje visokovodne konice so bile konec oktobra in v začetku novembra, ko smo bili priča katastrofalnim poplavam.

Potresna dejavnost na območju Slovenije v letu 2012 je bila šibka. Prebivalci Slovenije so čutili najmanj 29 potresnih sunkov z žariščem v Sloveniji, nobeden pa ni povzročil gmotne škode. V svetu so potresi leta 2012 zahtevali vsaj 768 življenj.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete v priponki ali na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

30. januar 2013

Podnebni podatki za Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah

Dne 30. januarja 2013 smo na naših spletnih straneh objavili aplikacijo, ki uporabnikom omogoča prijazno iskanje podnebnih podatkov, potrebnih za izvajanje Pravilnika o učinkoviti rabi energije. Če uporabnik v aplikacijo vnese lokacijo stavbe, mu ta izpiše vse podnebne podatke, ki so potrebni za izračun toplotnih karakteristik stavbe.

Več:
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

25. januar 2013

Sprememba prikaza hidroloških podatkov

Dne 17.1.2013 smo naredili spremembo pri prikazu hidroloških podatkov na spletni strani v preglednici Stanje površinskih voda. Podatke dnevnega hidrološkega poročila in zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj po novem prikazujemo v ločenih preglednicah, zato so povezave (linki) do podatkov spremenjeni. Do podatkov je dostop preko zavihka VODE, Podatki (http://www.arso.gov.si/vode/podatki/), kjer imate možnost izbrati:
Dnevno hidrološko poročilo: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda_porocilo.html
Zadnji podatki samodejnih hidroloških postaj: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/stanje_voda_samodejne.html

Na ta način so preglednice in prikazi podatkov preglednejši in prijaznejši do uporabnikov.

8. januar 2013

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

November 2012

Izšla je novembrska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec november.

November je bil pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Uvršča se med nekaj najtoplejših doslej. Tudi padavin je bilo večinoma več kot v dolgoletnem povprečju, ponekod v Julijcih tudi dvakrat več kot običajno. Posebej obilne so bile padavine v prvih dneh meseca, ko je skupaj z odjugo močno deževje povzročilo izjemen porast reke Drave že v Avstriji. Osončenost je bila v primerjavi z običajnimi razmerami skromna, saj nikjer niso dosegli dolgoletnega povprečja, še najbolj so se mu približali na Obali.

Jesen 2012 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, večinoma je odklon presegel 2 °C, ponekod tudi 3 °C. Na Obali je bila jesen 2012 najtoplejša doslej. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Največ padavin so zabeležili na severozahodu države, kjer je ponekod padlo tudi nad 1200 mm, dolgoletno povprečje pa je bilo povsod preseženo.

Voda je poplavila tudi veliko površin, zasejanih z oziminami. Kjer je voda dovolj hitro odtekla, so posevki preživeli, kjer je ostala predolgo, je bilo zablatenje premočno. Uničene posevke je bilo treba preorati. V času poplav so bila ozimna žita večinoma že v fazi tretjega lista. Na območjih, kjer njihovega razvoja ni ovirala presežna talna voda, pa so se v drugi polovici novembra začeli razraščati. Tudi v zahodni Sloveniji so pod vodo propadle številne setve in saditve zelenjadnic. Na Goriškem je bilo uničenih tudi precej vrtnarskih objektov.

Kot običajno predstavljamo tudi izbrano meteorološko postajo, tokrat je to meteorološka postaja Vrhnika, ki deluje že celih 118 let.

Koncentracije delcev PM10 so v novembru prekoračile mejno dnevno vrednost 50 µg/m3 skoraj na vseh merilnih mestih po Sloveniji.

Novembra 2012 so prebivalci Slovenije čutili dva potresa, ki sta nastala 5. novembra v okolici Tolmina. Prvi z lokalno magnitudo 1,3 je nastal ob 6.40 po UTC, drugi z lokalno magnitudo 1,7 pa ob 8.06 po UTC.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.

4. december 2012

Naše okolje - bilten Agencije RS za okolje

Oktober 2012

Izšla je oktobrska številka biltena, v kateri predstavljamo dogajanje v okolju in objavljamo podatke za mesec oktober.

Letošnji oktober je bil nekoliko toplejši kot običajno, na večini ozemlja je bil odklon med 1 in 2 °C. Na Kredarici so zabeležili rekorden absolutni maksimum, in sicer 15,4 °C. Največ padavin je bilo v delu Posočja, ponekod tudi nad 360 mm, najmanj pa v Pomurju in na Obali, kjer niso dosegli 120 mm. Več kot dvakratno običajno količino padavin so imeli v Biljah (252 %), Sevnem (239 %), Kočevju (220 %), na Brniku (219 %), v Celju (214 %) in Slovenskih Konjicah (211 %). Padavine so presegle količino izhlapele vode, vodna bilanca je bila povsod po državi pozitivna, s precejšnimi presežki vode. Obilne padavine so konec meseca ponekod povzročile poplave. Manj padavin kot običajno je bilo le v Portorožu, kjer so dosegli 97 % dolgoletnega povprečja. Sonca je večinoma primanjkovalo. Več sončnega vremena kot običajno je bilo le na Koroškem, v Ljubljani in večjem delu Štajerske.

Poleg podatkov o podnebju in vremenu, razvoju vremena ter vplivu vremena na rastline predstavljamo tudi izbrano meteorološko postajo, tokrat je to meteorološka postaja Morsko v občini Kanal ob Soči.

Onesnaženost zraka je bila v oktobru na ravni meseca septembra. Koncentracije delcev PM10 so nekajkrat prekoračile mejno dnevno vrednost.

Oktobra so prebivalci Slovenije čutili dva potresa. Prvi se je zgodil 9. oktobra 2012 v okolici Trbovelj, 13. oktobra pa so se tla zatresla v bližini Podkorena.

Več o predstavljenih vsebinah si lahko preberete na spletni strani Agencije RS za okolje pod bližnjico Mesečni bilten.