English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji

Arhiv novic za zadnjih 6 mesecev

23. maj 2017

Predstavitev prvih podatkov o analizah tal, odvzetih po požaru v podjetju Kemis

V sredo, 24. 5. 2017, bo ob 13.00, na Agenciji RS za okolje, Vojkova 1b Ljubljana, v sejni sobi laboratorijskega prizidka predstavitev prvih analiz vzorcev tal na štirih lokacijah (od skupno enajstih), odvzetih po požaru v podjetju Kemis ter predstavitev interventnih ukrepov čiščenja vode v potoku Tojnici Direkcije RS za vode

Rezultate analiz in svoje dejavnosti bodo pojasnili predstavniki Agencije RS za okolje, Nacionalnega instituta za javno zdravje in Direkcije RS za vode.

19. maj 2017

Okoljske posledice nesreče v podjetju Kemis

Agencija RS za okolje je ob požaru v podjetju Kemis pričela s spremljanjem stanja okolja. V sporočilu so navedni podatki o meritvah.

17. maj 2017

ARSO nadaljuje z meritvami drobnih delcev v zraku ob podjetju Kemis

Ponovne meritve koncentracij živega srebra v zraku

Agencija RS za okolje (Agencija) je 17. 5. nadaljevala z meritvami delcev PM 10 na lokaciji pri podjetju Kemis na Vrhniki. Koncentracije so se preko noči znižale na ravni, primerljive s koncentracijami na drugih merilnih mestih po Sloveniji. Preko dneva so koncentracije ponovno narasle zaradi dejavnosti v okolici merilnega mesta.

Predstavniki Instituta Jožef Štefan in Agencije so 17. 5. ponovili meritve koncentracij živega srebra na lokaciji kot 16. 5. Dodatne meritve so izvedli ob šolah Ivana Cankarja ter Antona Martina Slomška na Vrhniki. Meritve ob tovarni so pokazale občutno znižanje koncentracij živega srebra, ob šolah pa ravni, ki so značilne za neonesnažena območja.

Agencija je prejela potrditev Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, da bo večina analiz površinskih voda in zemljine opravljena do konca tega tedna.

Predstavitev podatkov o onesnaženju okolja bo na novinarski konferenci, ki jo bo organiziral štab Civilne zaščite na Vrhniki, predvidoma v petek, 19. 5.

12. maj 2017

Agencija išče administratorja za MS Windows okolje (m/ž)

Agencija RS za okolje razpisuje prosto delovno mesto za okoljskega inženirja – pripravnika, v Službi za analitično podporo delovnim procesom (administrator MS Windows okolja), za določen čas osmih mesecev s polnim delovnim časom.

Rok prijave je do vključno 19. maja 2017.

Pripete datoteke

10. maj 2017

Izpusti toplogrednih plinov

Osvežen okoljski kazalec

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2014 so se slovenski izpusti toplogrednih plinov (TGP) zmanjšali in so bili za 9,5 % nižji kot v letu 2013. Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU, saj so bili izpusti iz sektorjev izven ETS v letu 2014 za 15,3 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2014 bili 18,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 9,5 % manjši kot leta 2013. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala sektor energetika (-23,0 %) in sektor raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (-17.0 %). Nekoliko višji izpusti kot v letu 2013 so bili zabeleženi v industriji in kmetijstvu.

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2014 - 81,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,1 %).

V Sloveniji so v letu 2014 gozdovi prekrivali več kakor 59 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2014 so bili -6.906 kiloton CO2 ekv. Kljub pomembnosti gozdov, kot ponorov CO2, pa države članice za znižanje izpustov do 2020 teh ponorov ne bodo mogle uveljavljati.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS) in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se bodo zniževali zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki bodo vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2014 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji znižale za 17,2 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Slovenija je v letu 2014 imela 15,3 % nižje izpuste od najvišjih dovoljenih za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 % vseh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2014 kar 99,1 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39% višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, kljub temu pa so bili izpusti v letu 2014 še vedno za 21,6 % višji, kot leta 2005.

Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 16,2 % izpustov. V letu 2014 so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 2,8 %, vendar so bili še vedno za 4,7 % nižji kot leta 2005. Vzrok za nižje izpuste je predvsem intenziviranje živinoreje in s tem zmanjšanje števila glav živine ter boljše ravnanje z gnojem v prašičereji.

S 13,5 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2014 za 12 % nižji kot leto poprej in za 32,2 % nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so še: preostala raba goriv v industriji (5,7 %), ravnanje z odpadki (4,7 %), preostali procesni izpusti (4,3 %) ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike… 4,1 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja.

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil leta 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:
• EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
• povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,
• doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
• 20 % povečanje učinkovite rabe energije.

10. maj 2017

Obilne padavine od 25. do 28. aprila 2017

Nad Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo proti koncu aprila ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je bilo tudi nad zahodnim in severnim Sredozemljem.

28. aprila se je ciklonsko območje s svojim središčem iznad severnega Sredozemlja pomaknilo nad zahodni Balkan. Vremenska fronta se je zadrževala na Alpah in šele v noči na 28. april prešla Slovenijo. V višinah je dolina s hladnim zrakom iznad Skandinavije segala nad Pirenejski polotok in se le počasi pomikala proti vzhodu. Nad območjem Alp je v višinah pihal močan jugozahodni veter, s katerim je pritekal topel in vlažen zrak.

28. aprila pa je v spodnjih plasteh ozračja od severovzhoda nad Slovenijo pritekal nekoliko hladnejši zrak.

5. maj 2017

Poplavljanje rek 27. in 28. aprila 2017

Ob prvem večjem razlivanju voda v letošnjem letu so reke poplavljale v večjem delu države. Poplav ni bilo na severovzhodu in jugu. Količino in hitrost neposrednega odtoka padavin v reke so zmanjševale obilna vegetacija in sušna tla. Pretoki rek so bili pred porastom v večjem delu države mali.

Obilne padavine so se pričele 27. aprila na širšem območju Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp ter se 28. aprila okrepile in razširile proti vzhodnemu, osrednjemu in zahodnemu delu države.

Prva razlivanja so se od severozahoda (Posočje, povodje Bohinjske Bistrice, porečje zgornje Save) in severa (porečje Kamniške Bistrice) 28. aprila zjutraj in čez dan krepila in se širila na vzhodu do Koroške (Meža, Mislinja, Suhadolnica) in porečja Savinje ter na osrednji (Ljubljansko barje) in zahodni del države (porečje Vipave). Proti vzhodu države se je poplavno območje razširilo ob Savi, po kateri je potoval in se ponekod krepil poplavni val iz zgornjega toka, ki je dosegel iztok iz države (Jesenice na Dolenjskem) 29. aprila zjutraj.

Med dvema porastoma rek 27. in 28. aprila so se veliki pretoki rek v severozahodni Sloveniji večinoma ohranjali. Reke so 28. aprila poplavljale tudi na širših poplavnih območjih. Hitro so naraščali manjši vodotoki in hudourniške vode, ki so sovpadale s plazovi.

Agencija Republike Slovenije za okolje je na dogodek pričela opozarjati v sredo 26. aprila. Pred in med poplavnim dogodkom je bilo izdanih več poplavnih opozoril. O dogajanju so bile obveščene hrvaške in italijanske hidrološke službe.

26. april 2017

Mraz 21. in 22. aprila 2017

V ponedeljek, 17. aprila, je nad severnim Sredozemljem od severovzhoda nad Slovenijo začel pritekati hladnejši zrak. Dotok hladne zračne mase se je še okrepil naslednji dan.

Nad območjem Alp so v torek, 18. aprila, in v sredo, 19. aprila, pihali močni severni vetrovi. Na severni strani Alp in na osrednjem Balkanu je snežilo do nižin, ponekod je zapadlo rekordno veliko snega za drugo polovico aprila.

Najhladnejši zrak je gore preplavil 20. aprila, zaradi vetrovnega in deloma oblačnega vremena pa v nižinah jutro ta dan ni bilo izjemno hladno.

V noči na petek, 21. aprila, je naše kraje še preplavljal mrzel zrak, hkrati pa je veter v spodnjih plasteh ozračja pričel slabeti. Ker se je veter dokončno umiril, sta bili petkovo in sobotno jutro po večini Slovenije zelo hladni.

Po razjasnitvi in umiritvi vetra sta po nižinah sledili mrzli jutri 21. in 22. aprila. V prvem od obeh juter se je marsikje ohladilo pod –3 °C.

Zaradi izrazitega nočnega ohlajanja zraka od tal je bilo tik nad tlemi še bistveno hladneje kot na višini dveh metrov, znotraj meteorološke hišice.

Z minimalnim termometrom, postavljenim pet centimetrov nad tlemi in neposredno izpostavljenim dolgovalovnemu sevanju tal in ozračja, smo v Ratečah izmerili –11,6 °C, v Celju –9,0 °C, na Letališču ER Maribor –7,8 °C, v Murski Soboti –7,0 °C, v Ljubljani –5,6 °C, v Novem mestu –5,3 °C in na Letališču Portorož –1,6 °C (21. aprila).

Omenjene vrednosti temperature približno odgovarjajo temperaturi zgornjega dela nizkih rastlin (trava in večina kulturnih rastlin na poljih in vrtovih v tem letnem času).

26. april 2017

Predstavitev čezmejnega upravljanja z vodami predstavnikom Jordanije, Tunizije in Egipta

Na Agenciji za okolje Republike Slovenije smo 26. aprila gostili študijski obisk sodelujočih v projektu Water Sum, iz Jordanije, Tunizije in Egipta.

Udeležili so se ga predstavniki okoljskih ministrstev držav, ki delujejo na področju čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja z vodami. Poslanstvo tovrstnega čezmejnega sodelovanja je upravljanje skupnih vodnih virov in usklajevanje dejavnosti, ki podpirajo upravljanje in ohranjanje voda s potencialnim čezmejnim vplivom.

Predstavniki študijskega obiska se udeležujejo več srečanj s predstavniki okoljskega ministrstva Slovenije, ki z Madžarsko in Hrvaško deli skrb za nekatere skupne vodne vire in ima s prenosom informacij in znanja na področju čezmejnega sodelovanja z upravljanjem z vodami bogate izkušnje.

Predstavili smo primer sodelovanja - Sistem napovedovanja poplav, ki poteka v okviru čezmejnega projekta »Porečje reke Save« (Sava River Basin). Poleg tega smo udeležencem prestavili nedavno vzpostavljen projekt »Tveganje za sušo v Podonavju« (DriDanube), ki bo na področju upravljanja s sušo in vodami povezal države Podonavja, ter bogate izkušnje na področju upravljanja s sušo, ki so plod delovanja centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi (DMCSEE).

foto

24. april 2017

Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo

8. Eko konferenca

Danes je na Agenciji RS za okolje, potekala 8. Eko konferenca z naslovom Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo. Pripravljavci dogodka, Društvo Planet Zemlja, Slovensko meteorološko društvo, Gradbeni inštitut ZRMK in Agencija RS za okolje so želeli opozoriti na dobre prakse varovanja okolja in vse močnejšo soodvisnost ekologije in ekonomije.

Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki opredeljuje pogoje za še primerno življenjsko okolje, živi 92 % vsega svetovnega prebivalstva na območjih, ki so z vidika onesnaženosti zraka neprimerna. Tudi v Sloveniji imamo pogosta obdobja onesnaženosti zraka z delci PM10 in ozonom, ki imata škodljiv vpliv na zdravje. Žal onesnaženost ni omejena samo na zunanji zrak, ampak je prisotna tudi znotraj stavb.

Viri onesnaženosti zraka so neučinkovite kurilne naprave, promet, resuspenzija. Kraji z bolj onesnaženim zrakom v Sloveniji izvajajo programe za izboljšanje kakovosti zraka. Ni zanemarljivo, da lahko tudi posamezniki pripomoremo k izboljšanju.

S spremljanjem kakovosti zraka Agencija opozarja javnost na obdobja onesnaženosti in omogoča podlage za pripravo ukrepov za posamezne kraje.

foto

21. april 2017

Izdano okoljevarstveno soglasje za Bežigrajski športni park

Agencija RS za okolje je v ponovnem postopku izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka.

Upravno sodišče je 7. 4. 2016 odpravilo odločbo, s katero je bilo okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka zavrnjeno zaradi prekomernega obremenjevanja s hrupom v času gradnje. Sodišče je odločbo odpravilo, ker stranka ni imela možnosti izjasnitve do navedb stranskih udeležencev v postopku. Agencija RS za okolje (Agencija) je v ponovljenem postopku stranko ter stranske udeležence v postopku seznanila z vsemi dejstvi ter jim dala možnost izjasnitve. Pri svoji odločitvi je upoštevala vso prejeto dokumentacijo v času trajanja postopka. Pripombe in mnenja drugih organizacij ter stranskih udeležencev je smiselno upoštevala v obliki pogojev oz. se do njih opredelila v obrazložitvi odločbe.

Stranka Bežigrajski športni park (BŠP d. o. o.) je z zadnjo dopolnitvijo Poročila o vplivih na okolje z dne 24. 11. 2016 odpravila prekomerno obremenjenost s hrupom med gradnjo s podaljšanjem časa gradnje in z uporabo strojev z nižjo zvočno močjo.

Pri obravnavi obremenjenosti s hrupom je Agencija upoštevala opredelitev III. območja varstva pred hrupom, kot jo določa veljavni izvedbeni prostorski akt Mestne občine Ljubljana. S spremembo občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, 95/15 z dne 10. 12. 2015) se je spremenila tudi razvrstitev dela Fondovih blokov iz II. v III. stopnjo varstva pred hrupom.

Agencija je v izreku okoljevarstvenega soglasja predpisala projektne in okoljevarstvene pogoje glede časa obratovanja, varstva zraka, varstva voda, ravnanja z odpadki, varstva pred hrupom in vibracijami, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, kulturne dediščine, varstva krajine in prometne varnosti.

Pripete datoteke

19. april 2017

Ob koncu tedna nevarnost nizkih temperatur

Spremljajte razvoj vremena

Večji del srednje in južne Evrope je preplavil mrzel polarni zrak. Najnižje jutranje temperature se bodo v večjem delu Slovenije spustile pod ničlo, kar lahko povzroči poškodbe na rastlinah zaradi nizkih temperatur zraka.

Priporočamo, da se v petek in soboto rastline prekrijejo s pokrivali oziroma izvaja protislanska zaščita in na ta način zmanjša tveganje zaradi pozebe. Priporočamo budno spremljanje razvoja vremena v prihodnjih dneh.


Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO je fenološki razvoj od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila.

Trenutno so koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, v večini pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje in izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.

Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah začne z aktivno rastjo, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 °C. Na Goriškem in v Brdih so že razviti prvi listi, od 6 do 8 dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju že lahko opazimo razvoj mladih poganjkov. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 °C. Ko se cvetovi odprejo pa so lahko kritične temperature že okoli -2 °C.

Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 °C, za marelice pa je usodna že -0,5 °C, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in listi vinske trte uničijo temperature pod -1 °C.

Povezane strani

11. april 2017

Obletnici močnih potresov: posoškega in ljubljanskega

Ta teden obeležujemo dve obletnici močnih potresov: 12. aprila 1998 so se zatresla tla v Zgornjem Posočju, 14. aprila 1895 pa je bila zaradi potresa zelo poškodovana Ljubljana. Gre za dva izmed najmočnejših potresov na slovenskih tleh. Oba sta povzročila veliko škodo, v obeh primerih je obnova trajala več kot desetletje. K sreči v Posočju ni bilo človeških žrtev, pri ljubljanskem je pa umrlo 21 ljudi.

Ta dogodka nas spominjata, da živimo na potresnem območju, kjer se lahko kadarkoli ponovi močan potres. Potresa ne moremo napovedati niti preprečiti, lahko pa se nanj ustrezno pripravimo.

potresa

Pripete datoteke

5. april 2017

Padavine preskromne, spomladanska suša se nadaljuje

Po daljšem suhem obdobju so nas 4. in 5. aprila zajele krajevne plohe in nevihte. V osrednjem delu Slovenije je padlo 10 do 20 mm padavin, na jugu in severu države okoli 5 mm.

Padavine so bile zelo neenakomerno porazdeljene, tako da je veliko krajev na vzhodu in severozahodu države ostalo suhih.

V osrednji Sloveniji so padavine nekoliko osvežile le površinski sloj tal, kar bomo lahko hitro opazili v zelenenju trave. Vodo v tleh bodo s pridom izkoristila tudi ozimna žita in spomladanske setve.

Po napovedih se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo suho in nadpovprečno toplo vreme, kar pomeni, se bo površinski sloj tal ponovno izsušil.



Vodnatost rek in podzemnih voda

Vodnatost rek je večinoma mala in se počasi še zmanjšuje. Ob včerajšnjih krajevnih plohah so posamezne manjše reke na širšem območju osrednje Slovenije in tudi ponekod na severu države porasle do srednjih pretokov in trenutno upadajo. Srednje pretoke ohranjajo tudi reke na severozahodu in reka Mura.

Danes in v prihodnjih dneh, predvidoma do pričetka naslednjega tedna, se bo mala vodnatost rek v splošnem ohranjala. Ob predvidenih krajevnih plohah danes in jutri lahko posamezne manjše reke prehodno porastejo do srednje vodnatosti. Trenutni izgledi pa kažejo na možnost manjšega povečanja vodnatosti rek sredi prihodnjega tedna.

V naslednjih dneh pričakujemo tudi postopno zmanjševanje vodnih gladin podzemnih voda. Padavine v preteklih dneh na večini merilnih mest niso povzročile znatnejšega zvišanja gladine podzemne vode tako zaradi premajhne količine le-teh kot tudi zaradi porabe vode za rast rastlin. Sicer je količinsko stanje podzemne vode ob začetku aprila v območju podpovprečnih do normalnih vrednosti za ta letni čas vendar je na večini merilnih mest izražen trend zniževanja vodnih gladin. Izjema so le nekatera merilna mesta v vplivnem pasu reke Mure in nekateri kraški izviri, na katere posredno ali neposredno vpliva taljenje snega v visokogorju.

4. april 2017

Poročilo Agencije RS za okolje o zelo toplem mesecu marcu

Večina dni marca 2017 je bila po Sloveniji znatno toplejša od dolgoletnega povprečja, izrazito
hladnih obdobij pa nismo beležili. Zaradi precej jasnega vremena, deloma pa tudi
zaradi vse bolj izrazite suše, je bila zlasti po nižinah razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo v številnih dneh zelo velika, tudi okoli 20 °C.

Padavin je bilo v večjem delu države malo, manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V
Murski Soboti smo jih izmerili le 14 mm, kar je le 30 % običajne količine za marec. Izdatno je
deževalo ali snežilo le ponekod na severozahodu: v Ratečah je bilo padavin 90 mm (dolgoletno
povprečje znaša 87 mm), v Bovcu 256 mm (povprečno okoli 163 mm) in na Voglu 313 mm.
Pri tem je omembe vredno, da je znatni del teh padavin padel 28. februarja, a ker merimo
dnevno višino padavin na opazovalnih postajah ob 7. uri zjutraj in podatek pripišemo dnevu
meritve, so zato pripisane marcu.

Sončnega vremena je bilo marca 2017 veliko, število sončnih ur je znašalo okoli ali malo nad
200, kar je za petino do polovico nad dolgoletnim povprečjem.

Zaradi toplega in suhega vremena in obilice sončnih ur je sredi ali proti koncu meseca nastopila
suša, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa je 1. aprila razglasila veliko
požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države.

Razmere v Evropi

Marec 2017 je bil skoraj povsod po Evropi toplejši od povprečnih razmer v
obdobju 1981–2010. Vzrok za nadpovprečno toplo vreme nad severnim delom Evrope
so nadpovprečno močni zahodni do severozahodni vetrovi, ki so prinašali sorazmerno toplo
zračno maso iznad Atlantika in hkrati onemogočali prodore hladnega zraka s severa in vzhoda.
V južnem delu Evrope je glavni krivec za visoko povprečno temperaturo zraka odsotnost
močnejših ohladitev s severa.

Povezane strani

31. marec 2017

Strokovni posvet o vročinskih valovih in kazalcih za spremljanje vročine

Danes je na Agenciji RS za okolje potekal strokovni posvet o vročinskih valovih, ki sta ga pripravila Agencija in Slovensko meteorološko društvo.

V meteorologiji spremljajo ekstremne temperaturne razmere in vročinske valove z različnimi kazalci. Enotnega kazalca za spremljanje vročine na svetovni ravni ni, ker je pri tem odločilen uporabniški vidik. Na vročino se tako ljudje kot ostali živi svet ter tudi kulturna krajina do neke mere lahko prilagodijo. Sposobnost prilagodljivosti pa je različna, zato so tudi kazalci za spremljanje vročine prilagojeni različnim ciljnim skupinam.

Tudi v Sloveniji zaradi redke ogroženosti zaradi vročine v preteklih desetletjih še ni definiran enoten kazalec za spremljanje vročine. Vročinski valovi v preteklem desetletju in grožnje vročinskih valov v prihodnosti pa nas silijo k definiciji kazalca (ali več teh), s katerim bi lahko spremljali vročino na državni ravni. Enotna definicija je pomembna tako za opozarjanje na vročino, kot za spremljanje značilnosti ekstremnih temperaturnih razmer ter pripravo ustreznih ukrepov prilagajanja.

foto

Pripete datoteke

30. marec 2017

Spomladanska suša se nadaljuje

Nadpovprečno toplo in suho vreme, ki vztraja skoraj ves marec, se nadaljuje. Vremenski obeti ne kažejo obilnejših padavin, zato lahko pričakujemo, da se bosta izsušenost tal in sušni stres še povečevala.

Izsuševanju so najbolj izpostavljena gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo. Sušni stres v tem času najbolj ovira razraščanje ozimnih žit, oteženo je tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.

Še bolj izpostavljene sušnemu stresu so jare setve žit, ki so trenutno v fazi vznika oziroma v občutljivih fazah razvoja prvih listov, njihove šibke koreninice pa so le s težka kos izsušenim tlem. Sušni stres v zgodnjih fazah razvoja zmanjšuje možnost, da se bodo jari posevki razvili v optimalnem času, še pred morebitno poletno sušo.

Oviran je tudi vznik zgodnjih setev vrtnin in sajenja vrtnin na prosto, ki v takih razmerah potrebujejo pomoč z namakanjem.

Vremenske razmere omogočajo precejšnje izhlapevanje, med 2 in 3 litre vode na kvadratni meter na dan. Od zadnjega poročanja pred desetimi dnevi, se je izsušenost površinskega sloja tal še povečala. Deževalo je le na začetku meseca, v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je padlo okoli 30 mm dežja oziroma slabih 40 % običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec.

Precej manj, le okoli 15 mm oziroma komaj 30 % običajnih količin padavin, so namerili na severovzhodu države. Nekaj več padavin je dobil le zahod države, Goriška 76 mm oziroma 70 % v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, obalno območje pa precej manj, le slabih 30 mm.

Letošnji marec je eden najtoplejših v zgodovini meritev. Podobno topli so bili marci 2014, 2012 in 1994.

24. marec 2017

Terenske vaje za študente geografije treh slovenskih univerz

V petek, 24. marca 2017, v tednu obeleženja Svetovnega dneva voda, so Agencija RS za okolje (ARSO), Zveza geografov Slovenije in Oddelki za geografijo treh slovenskih univerz - Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem – pripravili skupne študentske terenske vaje, namenjene poznavanju vodnih razmer reke Rižane in v Koprskem zaledju.

Študentje so si ogledali vodno zajetje ob izviru Rižane in čistilno napravo Vodarne Rižana, skupaj s sodelavci ARSO izvedli meritev pretoka na Rižani in se seznanili s celotno hidrološko dejavnostjo: z meritvami, analizami in hidrološkimi napovedmi.

Obiskali so tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok ter mareografsko postajo v Kopru.

Združene terenske vaje treh univerz so v sodelovanju z ARSO in Zvezo geografov Slovenije potekale drugič. Lansko leto so študentje na podoben način spoznavali hidrološke značilnosti Ljubljanskega Barja.

foto

23. marec 2017

Svetovni dan meteorologije

Pomen oblakov za vreme, podnebje in vodni krog

Oblaki so osrednjega pomena pri pripravi vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah. Potrebno jih je bolje spoznati in razumeti, kako vplivajo na podnebje in kako bo spremenjeno podnebje vplivalo na oblake.

Poleg tega, da imajo oblaki odločilno vlogo v napovedovanju vremena in opozarjanju na nevarne vremenske in hidrološke dogodke, so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema. S ključno vlogo v kroženju vode določajo globalno porazdelitev vodnih virov.

Oblaki so bili, so in bodo navdih številnim umetnikom, navdušujejo pa tudi številne občudovalce narave. Svetovni dan meteorologije je tudi priložnost za ponovno dojetje naravne lepote in estetike oblakov, ki navdihuje umetnike, pesnike, glasbenike, fotografe in druge navdušence.

foto

22. marec 2017

Razumeti oblake

Vabilo na obeležitev Svetovnega dneva meteorologije

Dogodek bo potekal 23. marca 2016 od 10. do 11. ure, na Agenciji RS za okolje, Vojkova 1b Ljublana, v veliki sejni sobi v 4. nadstropju.

Vpliv oblakov bodo predstavili:

• dr. Klemen Bergant, Direktor urada za meteorologijo, Pozdravni nagovor
• Mojca Sušnik, Sektor za analize in prognoze površinskih voda, Med napovedjo vremena in opozorilom pred poplavami
• dr. Peter Frantar, Sektor za hidrogeološke analize, Celostno spremljanje vodne bilance
• mag. Mojca Dolinar, Sektor za aplikativno meteorologijo, Vodni krog v prihodnosti

Oblaki so prvi znanilec poslabšanja vremena, zato jih človek pozorno spremlja in proučuje odkar se zaveda svoje odvisnosti od vremena. Razumevanje oblakov je ključnega pomena pri napovedovanju vremena, pa tudi pri ocenjevanju podnebnih sprememb.

Prosimo, da svojo udeležbo najavite na e-pošto andrej.vuga@gov.si.

Zelo pomemben je njihov vpliv na vodni cikel, kot prepreka za sončne žarke pa izrazito vplivajo tudi na količino energije, ki jo zemeljskemu površju pošilja sonce.

Ker pa so procesi v ozračju, ki vplivajo na razvoj oblakov, zelo zapleteni, predstavljajo oblaki enega glavnih virov negotovosti pri ocenjevanju podnebnih sprememb.

21. marec 2017

Suha kmetijska tla ob začetku spomladanske rasti

Izredno toplo, suho in pogosto vetrovno vreme je v preteklih dvajsetih dneh močno osušilo površinski sloj tal. Vremenske razmere so povzročile za ta čas močno izhlapevanje. Ponekod je v posameznih dneh izhlapelo tudi do 3 litre vode na kvadratni meter na dan.

V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je le na začetku meseca padlo okoli 30 mm dežja oziroma le od 35% do 50 % običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec.

Precej manj, okoli 15 mm oziroma komaj dobrih 10% običajnih količin padavin je padlo na severovzhodu.

Le zahod države je dobil do 50 mm padavin.

Meteorološka vodna bilanca, ki prikazuje razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji kaže negativno sliko. Zaloga vode v površinskem sloju tal se vztrajno zmanjšuje. Najbolj izpostavljena izsuševanju so gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo.

Povprečne temperature zraka so skoraj povsod po Sloveniji že prešle temperaturni prag 5 °C, kar sproža fotosintetsko aktivnost, kar ponekod že opazimo v zelenenju travnikov. Sočasno pomanjkanje vode v tleh lahko povzroča spomladanski sušni stres ozimnim posevkom, ki jim presuha tla otežujejo tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.

Tudi vremenski obeti za prihodnje dni ne kažejo obilnejših padavin. Ogrevajo se tudi tla, na zahodu je povprečna temperatura tal v setveni globini že nad 10 °C, v zadnjem tednu pa se je setveni sloj tal ogrel do 10 °C tudi drugod po Sloveniji. Izjeme so le hriboviti predeli. Pri izbiri časa setve posameznih poljščin in zelenjadnic je potrebno upoštevati zanje primerno temperaturo tal (glej povezavo).

21. marec 2017

Čistilne naprave izboljšujejo ekološko stanje slovenskih rek

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu voda, 22. marcu

V preteklosti je bila odpadna voda iz gospodinjstev, industrije in drugih virov v glavnem speljana v vodotoke ali podzemlje, brez posebnih postopkov čiščenja. Zato so bili vodotoki obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Kljub naravni samočistilni sposobnosti vodotokov so bili ti tako onesnaženi, da je bilo pogosto mogoče opazovati onesnaženost s prostim očesom.

V okviru državnega monitoringa kakovosti voda opažamo, da se je v splošnem organska obremenjenost rek v Sloveniji od leta 1996 dalje močno zmanjšala. Še posebej je opazen upad vrednosti BPK5 (biokemijske potrebe po kisiku) od leta 2006 naprej, ko se izmerjene vrednosti približujejo vrednosti naravnega ozadja (od <1 do 1,4 mg O2/L). Upadanje vsebnosti BPK5, ki je dober pokazatelj obremenitve vodotokov z organsko maso, se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na čistilnih napravah.

Z izgradnjami čistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode smo v Sloveniji v večji meri začeli konec prejšnjega stoletja. V zadnjih nekaj letih pa je bilo nadgrajenih veliko čistilnih naprav (med njimi Novo mesto, Škofja Loka, Grosuplje), veliko jih je bilo zgrajenih na novo (npr. Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi).

Agencija RS za okolje spremlja ekološko stanje vodotokov na 181 merilnih mestih, od tega na 31 merilnih mestih pod iztoki čistilnih naprav.

Vpliv čistilnih naprav na ekološko stanje vodotokov smo preverili pri Centralni čistilni napravi Ljubljana (CČN Ljubljana), in sicer na podatkih o emisijah iz CČN Ljubljana in podatkih monitoringa ekološkega stanja na merilnem mestu Ljubljanica Zalog (slika), kjer je za tovrstne analize na voljo dovolj podatkov.

ccn lj

Povezane strani
Pripete datoteke

20. marec 2017

Delegacija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na ARSO

Na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bili v Sloveniji na študijskem obisku predstavniki držav Zahodnega Balkana (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije).

Glavni namen obiska je bila seznanitev z dejavnostmi slovenskih inštitucij v sklopu upravljanja s tveganji zaradi nesreč.

Predstavljen je bil Regionalni center za umerjanje merilnih inštrumentov ter Center za upravljanje suše v JV Evropi; oba centra delujeta v sklopu ARSO. Udeleženci so tudi dobili vpogled v delovanje agrometeorološke službe in v postopke za zgodnje opozarjanje na sušo ter v implementacijo poplavne direktive v Sloveniji ter ukrepe, ki jih s tem namenom v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor izvajamo v Sloveniji.

V razpravi po predavanjih so udeleženci izpostavili probleme, ki nastajajo pri različni organizaciji dela v njihovih državah, zlasti v povezavi s komunikacijo med operativnimi službami (kot so meteorološka in hidrološka prognoza) in odločevalci. Zanimala so jih tudi vprašanja, ki se ob suši običajno izpostavljajo: v čem je dodana vrednost sorazmerno zapletenih in dragih satelitskih opazovanj in zakaj ni mogoče učinkovito dolgoročno napovedovanje suše.

Obisk so udeleženci ocenili kot uspešen in koristen za njihovo nadaljnje delo.

V sklopu študijskega obiska so člani delegacije, ki sicer skrbijo za zvezo s FAO v svojih državah, 15. marca obiskali Upravo za zaščito in reševanje ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se 16. marca udeležili vzpostavitvene konference DriDanube projekta (Drought Risk in Danube region), 17. marca pa smo jim na Agenciji RS za okolje (ARSO) predstavili hidrološko in meteorološko prognozo in zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske in hidrološke dogodke.

foto

17. marec 2017

Kako se lahko zaščitimo pred poplavami

Predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Dragonje

V torek, 21. marca 2017, bo ob 18.30 v Domu krajanov v Sečovljah za prebivalce porečja Dragonje potekala predstavitev:

- hidroloških napovedi in opozoril za reko Dragonjo,
- samozaščite in vzajemnih ukrepov ob poplavah,
- urejanja voda in
- predstavitev primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

Slovenija in Hrvaška želita s projektom Frisco1 zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama.

Na dogodku bodo sodelovali predstavniki Agencije RS za okolje, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja Hidrotehnik.


Pripete datoteke

16. marec 2017

Da se suša ne bi prikradla

Začetek »Mednarodnega projekta za obvladovanje tveganj zaradi suše v Podonavju«

Agencija RS za okolje, ki ima v projektu zmanjšanja tveganja za sušo v porečju Donave, vlogo vodilnega partnerja, je danes na začetni konferenci v Ljubljani zbrala dvaindvajset projektnih partnerjev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Slovaške, Slovenije ter Srbije. Skupaj želijo v Podonavski regiji zmanjšati vpliv suše z nadgradnjo učinkovitih orodij za njeno prepoznavanje in sledenje, zlasti s pomočjo najnovejših podatkov opazovanj in računalniških simulacij.

Suša je v Podonavju pogost pojav, ki povzroča škodo predvsem v kmetijstvu. Kljub temu pa je ocenjevanje suše in upravljanje z njo še vedno nezadostno. Udeleženci bodo zato opravili pregled in razpravo o preteklih in potekajočih aktivnostih s področja upravljanja s sušo v regiji kakor tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru.

O izboljšavah na področju sledenja suši bodo obveščene institucije, ki so zadolžene za pravočasno opozarjanje na sušo in ukrepanje ob pojavu posledic. Cilj je povečati odpornost družbe na sušne dogodke.

foto

13. marec 2017

Kako se lahko sami zaščitimo pred poplavami

Predstavitev samozaščitnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Mure

V torek, 14. marca 2017, bo ob 18. uri v Vaško-gasilskem domu na Dolnji Bistrici (Dolnja Bistrica 76, 9232 Dolnja Bistrica) potekala predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Mure.

Na dogodku bo predstavnik Agencije RS za okolje predstavil hidrološke napovedi in opozorila,
predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje bo predstavil konkretne samozaščitne in vzajemne
ukrepe, predstavnik podjetja Hidrotehnik pa bo prestavil delovanje poplav, celostno
sliko urejanja voda in izpostavil nekaj dobrih in slabih primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

8. marec 2017

Živeti s poplavami

Film o poplavni ogroženosti

V sklopu projekta Frisco1, s katerim želita Slovenija in Hrvaška zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama, je bil posnet krajši film o poplavah v Sloveniji, ki prikazuje nasvete in ukrepe kako se pripraviti na poplave in kako ravnati ob poplavah.

Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo večjo škodo, so poplave verjetno najpogostejša nesreča, ki v Sloveniji lahko prizadene nekaj več kot 6 % površine državnega ozemlja, upoštevaje hudourniška območja pa do 10 %.

Poplave se lahko pojavljajo vse leto, najpogostejše so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Zaradi podnebnih sprememb se verjetnost in intenzivnost poplav povečujeta.

Poplave povzročajo smrtne žrtve, gospodarske izgube, družbeno in okoljsko škodo. Škoda zaradi poplav je navadno razmeroma velika in vključuje poškodbe stanovanjskih objektov, gospodarske javne infrastrukture, trgovskih in industrijskih podjetij, pridelkov na kmetijskih zemljiščih itn., vpliva na odnose med ljudmi in destabilizira gospodarstvo. Okolje lahko ob poplavah ogrozijo nevarne snovi, ki vanj lahko preidejo ob poškodbi ali uničenju objektov, kjer se predelujejo ali hranijo.

Smrtnih žrtev je v zadnjih desetletjih manj kot ob poplavah v prvi polovici in sredi prejšnjega stoletja: leta 1924 – 19 žrtev, leta 1926 - 10 žrtev, leta 1933 - 17 žrtev, leta 1954 – 22 žrtev, leta 1966 - 4 žrtve, leta 1990 – 2 žrtvi, leta 1998 – 2 žrtvi, leta 2000 – 7 žrtev, leta 2004 – 1 žrtev, leta 2007 – 6 žrtev, leta 2010 – 5 žrtev, leta 2014 – 2 žrtvi.

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti oziroma stopnje tveganja za poplave je treba z ustreznimi ukrepi poseči v celoten cikel obvladovanja poplavne ogroženosti:
- zmanjšanje poplavne nevarnosti s spodbujanjem ustrezne rabe zemljišč: gradnja zunaj poplavnih območij, gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi,
- zmanjšanje vpliva poplav na ogroženi lokaciji in povečevanje odpornosti na poplave,
- informiranje prebivalcev o poplavni nevarnosti in ustreznem ukrepanju ob pojavu izrednega dogodka,
- aktivnosti institucij ob pojavu izrednega dogodka,
- čimprejšnja vzpostavitev stanja na stanje pred izrednim dogodkom,
- analiza in upoštevanje novih spoznanj.

(Povzeto po dokumentu Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi poplav)

6. marec 2017

Slovenija gosti pogovor o usposabljanju in organiziranosti evropskih meteorologov

Novosti in načrti izobraževalnega programa EUMETCAL/EUMETNET

6. marca 2017 je na Agenciji RS za okolje potekal delovni obisk g. Alessandra Chiarella, novega projektnega vodja mednarodnega programa Evropskega meteorološkega izobraževalnega programa, ki poteka preko spletnih učnih modulov (EumetCal/EUMETNET).

Projekt omogoča lažje sodelovanje evropskih hidrometeoroloških služb in Mednarodne meteorološke organizacije. Razvija učne programe, zlasti v elektronski obliki, omogoča lažji dostop do znanja in razvija spretnosti operativnih napovedovalci vremena. Namen obiska je bil celostna predstavitev izobraževalnega programa in pogovor o načrtih za prihodnost.

EumetCal/EUMETNET je evropski meteorološki izobraževalni program, ki ga vodi Finska meteorološka služba, združuje 28 nacionalnih meteoroloških služb evropskih držav in sodeluje z Medvladno evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

Foto

3. marec 2017

Vremenska napoved - od zbiranja podatkov do prognostika

Oddaja o pripravi vremenske napovedi Agencije RS za okolje

Sodobne vremenske napovedi temeljijo na računalniških simulacijah vremena.

Kakovost teh simulacij je odvisna od količine in kakovosti meritev meteoroloških spremeljivk, kot so temperatura, vlaga in tlak na meteoroloških hiškah, preko vremenskih balonov, meritev z letali, do radarskih in satelitskih meritev. Te nato analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, zato da lahko v najkrajšem možnem času postrežejo z oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami. V vsem razumljivo govorico jih nato prevedejo dežurni prognostiki.

Najbolj natančno aktualno vremensko napoved pa zagotavlja pogled v nebo :-)

2. marec 2017

Zmanjšanje tveganja za sušo v porečju Donave

Začetek mednarodnega projekta »Drought risk in the Danube region - DriDanube«

Projekt »DriDanube« se izvaja v povodju reke Donave, drugem največjem porečju v Evropi. Na tem območju živi 80 milijonov ljudi in je najbolj »mednarodno« porečje na svetu, saj povezuje kar 19 držav. Povodju reke Donave pripada tudi 75 % površja Slovenije.

Suša je v Podonavju pogost pojav, ki povzroča škodo predvsem v kmetijstvu. Kljub temu pa je ocenjevanje suše in upravljanje z njo v tej regiji še vedno nezadostno.

Glavni namen projekta je povečati odpornost družbe na sušne dogodke v Podonavski regiji. V tem procesu je pomembna vzpostavitev pravočasnega opozarjanja na sušo, ki ga je mogoče doseči z izboljšanim procesom odločanja ter razdelitvijo odgovornosti (kdo sušo prepozna, kdo jo razglasi, kdo vodi odzive na različnih področjih (pitna voda, kmetijstvo, industrija…), kar poveča zmogljivost odgovornih za reakcijo ob suši.

Skupna vrednost projekta je dobrih 1,9 milijona € s 15% lastno udeležbo. ARSO v vlogi vodilnega partnerja skrbi za vsebinsko in finančno poslovanje celotnega projekta.

Uvodna konferenca projekta bo potekala 16. marca 2017 v Ljubljani. Dogodek bo namenjen razpravi o potrebah in izzivih za upravljanje suše v Podonavju, predstavitvi pričakovanih dosežkov in rezultatov projekta ter pričakovanja o njihovem doprinosu za Podonavje.

Pripete datoteke

27. februar 2017

Kako se lahko zaščitimo pred poplavami

Predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Drave

V četrtek, 2. marca 2017, bo 17. uri v poročni dvorani občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, za prebivalce porečja Drave potekala predstavitev:

- hidroloških napovedi in opozoril za reko Dravo,
- samozaščite in vzajemnih ukrepov ob poplavah,
- urejanja voda in
- primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

Na dogodku, ki poteka v sklopu projekta Frisco, bodo sodelovali predstavniki Agencije RS za okolje, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja Hidrotehnik.

Povezane strani
Pripete datoteke

17. februar 2017

Osvežen kazalec o odpadkih, ki vsebujejo azbest

Azbest postane nevaren, ko je dotrajan, se poškoduje ali se ga odstranjuje. Do leta 2003, ko smo v Sloveniji njegovo proizvodnjo prepovedali, je bil pogosto uporabljan v gradbeništvu in industriji.

Poznamo več kot 3.000 različnih izdelkov, ki vsebujejo azbest. Najbolj je poznana t.i. »salonitka« - valovit azbestnocementni strešnik iz tovarne Salonit Anhovo. Azbest pa je prisoten tudi v ognjevarnih tkaninah, rezervoarjih za gorivo (kurilne peči), različnih ceveh (stare vodovodne napeljave), talnih in stenskih oblogah, dimnikih idr.

V slovenskem prostoru je še veliko gradbenih objektov (poslovni in stanovanjski) in javnih infrastrukturnih vodov (kanalizacija, vodovod, odvodnjavanje…), ki imajo vgrajene materiale, ki vsebujejo azbest. V rekonstrukcijah, adaptacijah in rušitvah gradbenih objektov in vodov se bo zato še nekaj desetletij pojavljali odpadki, ki vsebujejo azbest.

Poklici, ki so najpogosteje v stiku z odpadnim azbestom: vodovodarji, polagalci tlakov, krovci, monterji vodovodnih in elektroinštalacij, zidarji, dimnikarji,… Gasilci pri svojem delu lahko uporabljajo tudi opremo, ki vsebuje azbest. Z azbestnimi odpadki se srečujejo pri svojih intervencijah in na pogoriščih.

Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti zahtevajo posebno ravnanje in primerno zaščitno opremo.

Ko odstranjujemo odpadek, ki vsebuje trdno vezani azbest (npr.: strešne plošče (salonitka), fasadne plošče, vodovodne in kanalizacijske cevi, korita za rože, vodni zbiralniki, vinilne talne azbestne obloge, …), je potrebno pred samim odstranjevanjem odpadek zmočiti z vodo in ga po odstranitvi oviti s primerno plastično folijo ter nedvoumno označiti, da gre za »azbestni odpadek«.

Če imamo opraviti s šibko vezanim azbestni odpadkom (npr.: brizgani ometi, izolacijske plošče, tesnilne mase, smole in lepila, lepenka, tkanina, …), je nujna uporaba zračne komore, nepropustne za vodo in zrak, da preprečimo širjenje drobnih azbestnih iglic po zraku v okolje. Zračno komoro moramo pripraviti pred začetkom izvajanja del, uporabljamo pa jo med samim odstranjevanjem azbestnih odpadkov ter po opravljenem delu, vse dokler v komori ni zrak ponovno »čist«.

V obdobju od 2005 do 2015 je v Sloveniji nastalo 163.455 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest, največ (99,5 %) je bilo gradbenih materialov in večina (82%) iz gospodinjstev.

Količina nastalih odpadkov, ki vsebujejo azbest, je v Sloveniji naraščala od leta 2005 (5.561 ton) do leta 2008 (37.070 ton) in nato začela počasi upadati. Leta 2015 je nastalo 9. 361 ton odpadkov, ki vsebujejo azbest. V letih od 2005 do 2015 je skupno nastalo 163.455 ton teh odpadkov. Glavnina (82% oz. 133.751 ton) izvira iz gospodinjstev, le slabih dvajset odstotkov (29.704 ton) jih je nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Najpogostejši način obdelave azbestnih odpadkov je odlaganje. Leta 2005 je bilo odloženih 3.855 ton (62 %) azbestnih odpadkov, leta 2008 pa 31.094 ton (90 %). V naslednjih letih je bilo v povprečju odloženih okoli 75 % vseh nastalih azbestnih odpadkov. Leta 2015 je bilo odloženih 7.003 tone teh odpadkov.

Porast količin nastalih in odloženih odpadkov, ki vsebujejo azbest, v letu 2008 lahko pripišemo sprejetju Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Tega leta je kar 87% azbestnih odpadkov nastalo v gospodinjstvih, ostale količine pa so nastale v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

14. februar 2017

Kako se lahko zaščitimo pred poplavami

Predstavitev preventivnih ukrepov za prebivalce porečja reke Sotle

V četrtek, 16. februarja 2017, bo ob 17.uri v sejni sobi Kulturnega centra Rogaška Slatina (Celjska cesta 3a, 3250 Rogaška Slatina; 1. nadstropje) za prebivalce porečja Sotle potekala predstavitev:

- hidroloških napovedi in opozoril,
- samozaščite in vzajemnih ukrepov ob poplavah,
- urejanja voda in
- primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

Na dogodku, ki poteka v sklopu projekta Frisco, bodo sodelovali predstavniki Agencije RS za okolje, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja Hidrotehnik.

Povezane strani
Pripete datoteke

9. februar 2017

Poročanje o odpadkih in ravnanju z njimi za leto 2016

Oddaja letnih poročil o odpadkih za koledarsko leto 2016 je omogočeno od 1. 2. 2017 do 31. 3. 2017.

Uredba o odpadkih določa nekatere spremembe glede vsebine letnih poročil (poročanje po statističnih regijah, navajanje količin po pošiljateljih in prevzemnikih, vključeno poročanje izvajalcev javnih služb, ipd).

Izvirni povzročitelji odpadkov, ki niso uporabniki aplikacije IS-Odpadki, lahko pripravijo in oddajo letno poročilo o nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi za leto 2016 na Excelovem obrazcu ali v papirni obliki. Obrazca in navodili za izpolnjevanje obrazca so objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje pod: Varstvo okolja → Odpadki → Obrazci → Letno poročilo o ravnanju z odpadki za preteklo koledarsko leto.

Uporabniki aplikacije IS-Odpadki (zbiralci, obdelovalci in izvirni povzročitelji) lahko oddajo letna poročila v modulu Letna poročila od 1. 2. 2017 do vključno z 31.3.2017. Po navedenem roku se bodo v aplikaciji IS-Odpadki oddana poročila lahko dopolnila v časovnem roku, ki bo objavljen naknadno.

Navodila za kreiranje, izpolnjevanje in zaključevanje (oddajo) letnih poročil v aplikacijo IS-Odpadki bodo objavljena na spletni strani Agencije RS za okolje na portalu IS-Odpadki (povezana stran) v dokumentu Uporabniška navodila.

Povezane strani

3. februar 2017

Na ARSO domuje začasni center za napovedovanje poplav v porečju reke Save

Ob uspešni postavitvi začasnega centra za napovedovanje poplav za območje celotnega Savskega bazena, je 2. februarja 2017 na Agenciji RS za okolje (Agencija) potekala delavnica za uporabnike hidrološkega prognostičnega sistema. Delavnice se je udeležilo 30 strokovnjakov s področja hidrologije iz hidrometeoroloških zavodov Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Slovenije. Udeleženci so, poleg celovite predstavitve sistema, izkoristili možnost interaktivne uporabe sistema v realnem času.

V okviru projekta Savske komisije “Sistem za napovedovanje in opozarjanje pred poplavami v porečju Save” je namreč na Agenciji od 23. do 27. januarja 2017 potekala instalacija sistema za napovedovanje poplav za območje celotnega porečja reke Save do izliva v Donavo. Zaradi tehnične infrastrukture, kompetenc, izkušenj in znanja, pridobljenega v okviru projekta BOBER, je bila za začasno gostovanje sistema izbrana Agencija RS za okolje. Sistem je bil postavljen na obstoječi tehnični infrastrukturi.

Po katastrofalnih poplavah maja 2014 v zahodnem Balkanu je Svetovna banka zagotovila finančno podporo za razvoj sistema za napovedovanje in opozarjanje pred poplavami v porečju reke Save. Sistem na enem mestu omogoča celovit pregled razmer ter različnih hidroloških in meteoroloških napovedi v porečju reke Save ter služi kot podpora pri odločanju v izrednih hidroloških razmerah.

Projekt koordinira Savska komisija, izbran izvajalec pa je konzorcij pod vodstvom nizozemskega podjetja Deltares. V konzorciju sodelujejo tudi nizozemski Royal HaskoningDHV, podjetje EPTISA, Inštitut za hidrotehniko iz Sarajeva in Mihailo Anđelić. Projekt se je začel junija 2016.

foto

3. februar 2017

Mrzel januar 2017

Razmere v Sloveniji in Evropi

Januar 2017 je bil v Sloveniji v znamenju pogostih hladnih severnih in vzhodnih vetrov in sorazmerno redkega dotoka zračne mase od zahoda. Povsod po državi je prevladovalo sorazmerno hladno ali mrzlo vreme in le v gorah je bilo prvega januarja in nekaj zadnjih dni izrazito nadpovprečno toplih.

Izjemno hudega mraza v večjem delu države ni bilo, le veter je v posameznih dneh ponekod znatno povečal občutek mraza. Kljub mrazu snega ni bilo veliko; prvih 11 dni je bilo skoraj povsod po Sloveniji kopno, nato je po večini nižin v notranjosti zapadlo od 5 do 20 cm snega, ki se je obdržal do konca meseca. Sončnega vremena je bilo na zahodu Slovenije mnogo več kot običajno, po nižinah v notranjosti države pa zaradi pogoste megle ali nizke oblačnosti približno toliko kolikor znaša dolgoletno povprečje (to je okoli 80 ur).

Povprečni zračni tok nad Evropo je januarja 2017 močno odstopal od dolgoletnega povprečja. Sicer običajni zahodni zračni tok nad zahodno in srednjo Evropo je bil redek, s pogostimi prodori hladnega zraka iznad severa Evrope pa so bili mnogo pogostejši severni vetrovi.

Nasprotno je bil zahodni zračni tok močnejši kot običajno nad severom Evrope, od širšega območja Islandije do Skandinavskega polotoka. Tako je nad sever Evrope pogosto dotekala vlažna in topla atlantska zračna masa, osrednji in južni del Evrope pa je bil večinoma pod vplivom hladne polarne, krajši čas celo arktične zračne mase. Ponekod na severu je bil zato januar občutno toplejši kot običajno, v delu osrednje in južne Evrope pa zelo hladen.

2. februar 2017

Okrepljeno sodelovanje med Agencijo RS za okolje in Meteorološko službo Bosne in Hercegovine

Danes so v Ljubljani podpisali Memorandum o soglasju o sodelovanju med Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Meteorološko službo v Bosni in Hercegovini, ki jo enakovredno zastopata Federalni hidrometeorološki zavod Bosne in Hercegovine (FHMZ) in Republiški hidrometeorološki zavod Republike Srpske (RHZ). Podpisniki so bili generalni direktor ARSO Joško Knez, direktor FHMZ Almir Bijedić in direktor RHZ Zoran Božović.

Glavni namen Memoranduma je vzpostavitev učinkovitejšega medsebojnega sodelovanja na področju operativne in raziskovalne meteorologije, hidrologije in seizmologije.

Sodelovanje med tremi institucijami se je okrepilo po katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini maja 2014. Vlada Republike Slovenije je, pod koordinacijo ARSO, nudila strokovno pomoč na področju hidrologije. V okviru pomoči je ARSO pripravila projekt z naslovom Analiza poplavnega dogodka v maju 2014 v Bosni in Hercegovini za reko Bosno. Izdelana je bila analiza poplavnega dogodka, v uporabo pa je bil predan hidrološki model za rekonstrukcijo poplavnega dogodka.

Glede na dobro sodelovanje, je bila z bosanske strani izražena pobuda za okrepitev sodelovanja in za sklenitev formalnega Memoranduma o sodelovanju.

Memorandum opredeljuje:
- področja bilateralnega sodelovanja in izmenjave podatkov ter informacij, in sicer kot nadgradnjo sodelovanja, ki že poteka ali bo potekala v sklopu trenutnega ali bodočega članstva v mednarodnih organizacijah vsake od podpisnic Memoranduma;
- da je za vsak posamezen primer sodelovanja v okviru Memoranduma predvidena sklenitev posebnega sporazuma/dogovora med podpisnicami v katerem ob upoštevanju enakosti in medsebojne koristi dogovorijo pogoji sodelovanja;
- da zastopniki podpisnic odločajo o naboru projektov, ki se bodo izvedli in spremljajo njihovo implementacijo;
- da bodo podpisnice vse podatke in izdelke izmenjane ali razvite na podlagi tega Memoranduma, uporabile za izboljšano izvajanje uradnih dolžnosti;
- pogoje za spremembo Memoranduma, podaljšanje kot tudi sam začetek veljavnosti, trajanje in možnost pisne odpovedi.

podpis

Pripete datoteke

31. januar 2017

Temperatura zraka v Sloveniji in svetu leta 2016

Razmere v Sloveniji

V Sloveniji je bilo leto 2016 po temperaturi zraka med najtoplejšimi, a je krepko zaostalo za rekordnim letom 2014 oziroma za temperaturami zrka v gorah leta 2015.

Temperaturni odklon je znašal okoli 1,1 °C nad povprečjem obdobja 1981–2010. V večjem delu Sloveniji se v obdobju od leta 1961 naprej leto 2016 uvršča na četrto do enajsto mesto, na državni ravni pa zaradi merilne negotovosti in nepopolne prostorske pokritosti z merilnimi postajami nekje od četrtega do osmega mesta. Glede na podnebni signal (pričakovane razmere ob upoštevanju trenda ogrevanja v zadnjih desetletjih) je bilo leto 2016 povprečno, morda celo nekoliko podpovprečno toplo. Prizemna plast ozračja se je sicer v Sloveniji v zadnjih 50 letih segrela za okoli 2 °C.

Večina mesecev leta 2016 je bila toplejša od povprečja referenčnega obdobja 1981–2010. Po nižinah je bil najbolj izrazito pretopel februar, ponekod sta bila izstopajoča tudi julij ali september; v gorah je bil najbolj izstopajoč nenavadno topel december. Negativni temperaturni odklon smo po večini nižin beležili maja, oktobra in decembra, v gorah pa zlasti oktobra.

Svetovne razmere

Izračuni svetovnih podnebnih središč, ki obdelujejo temperaturne meritve z vsega sveta, kažejo, da je bilo leto 2016 na svetovni ravni verjetno najtoplejše v več kot stoletnem nizu meritev.

Na številnih območjih po svetu je bilo leto rekordno toplo. Po izračunih Ameriške državne uprave za oceane in ozračje (NOAA) je bilo leto 2016 na vseh celinah (za Antarktiko so meritve preskromne za oceno) zelo toplo; Severna Amerika je dosegla rekord (0,33 °C nad prejšnjim rekordom iz leta 1998), v Afriki in Južni Ameriki je bilo leto 2016 drugo najtoplejše, v Evropi in Aziji tretje in v Oceaniji peto najtoplejše v obdobju 1880–2016.

Najbolj izjemne razmere pa so bile po izračunih Nasinega Goddardovega inštituta za vesoljske raziskave v delu Arktike, kjer je bilo leto 2016 okoli 4 °C toplejše od primerjalnega obdobja 1951–1980. Ta temperaturni odklon je sovpadal z majhnim obsegom morskega ledu na Arktiki skozi vse leto. Vpliv izjemno tople Arktike ni nezanemarljiv pri oceni svetovnega povprečja, saj podnebna središča različno obravnavajo območja s slabo pokritostjo z merilnimi postajami. Negotovost izračunov za svetovno povprečje je zaradi nepopolnih meritev nekaj stotink stopinje Celzija, zato obstaja majhna verjetnost, da je bilo leto 2015 malenkost toplejše od leta 2016.

29. januar 2017

100. obletnica brežiškega potresa

»Naj se v teh pokrajinah le proti potresu varne hiše gradi.« August Faleschini, časopis Grazer Tagblatt, 1917

29. januarja je v Posavskem muzeju Brežice potekal posvet ob 100. obletnici brežiškega potresa. Posvet je odprl dr. Andrej Gosar, direktor Urada za seizmologijo in geologijo na Agenciji RS za okolje (Agencija), sodelovali pa so geolog dr. Miloš Bavec, zaslužni profesor dr. Dušan Nečak in seizmologinja Agencije Ina Cecić.

Predstavili so geološki razvoj območja. Prvi geološki zaznamki na tem območju so izpred 270 milijonov let, tu sta gostovala ocean Tetida in Panonsko morje, ki se je iz teh krajev umaknilo pred 5 milijoni let. Takrat se je začelo intenzivno tektonsko delovanje.

Iz dogajanja ob potresu pred 100 leti so izpostavili hiter odziv državnih institucij. V dveh urah po telegramskem sporočilu iz Brežic o potresu so iz Gradca dobili odgovor o aktivaciji vojaške in inženirske pomoči. Naslednji dan je bil strokovnjak za potresno dejavnost na poti v Brežice. Tudi pomoč v denarju, sodelovanju pri reševanju in solidarnosti med prizadetimi je bila sorazmerno hitra. Upoštevati je potrebno, da se je potres zgodil med 1. svetovno vojno, med vsesplošnim pomanjkanjem in v zelo mrzlem vremenu.

Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, pa tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Glavnemu potresnemu sunku so sledili številni šibkejši, v prvem dnevu več kot 30, v naslednjem mesecu je bilo še okoli 30 popotresov.

Potres je zahteval 2 smrtni žrtvi in povzročil veliko gmotno škodo na Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. Najbolj poškodovani kraji so bili Brežice, Šentletnart in Zakot. Hiše so bile dokaj stare in večinoma slabo vzdrževane. Grajene so bile iz opeke ali kamna, ponekod tudi lesene. Strehe so bile opečnate ali slamnate, v mnogih hišah so bila tla naravna, brez tlaka ali talnih oblog.
Glede na število porušenih in poškodovanih stavb so gradbeniki že takrat opozarjali, da gradnja ni bila dobra in naj v prihodnje gradijo potresno varne stavbe. V zadnjih stotih letih je bilo na tem območju še nekaj močnejših potresov, tudi takih, ki so povzročili manjšo gmotno škodo.

Ocene so, da bi danes, v primeru enako močnega potresa brez strehe nad glavo ostalo 4000 prebivalcev. Krško-Brežiško polje je v Sloveniji tretje najbolj potresno ogroženo področje, za ljubljanskim in zgornjim Posočjem.

Generalni direktor Agencije RS za okolje, mag. Joško Knez, je ob odprtju muzejske vitrine, posvečene brežiškemu potresu, povedal, da se precej zavedamo koristi energetske sanacija stavb, dosti manj pa smo pozorni na potresno utrjevanje objektov. Udeležence je povabil, naj se odločijo za boljšo pripravljenost na potres s preverbo potresne ranljivosti stavb, v katerih živijo in naj se odgovorno poučijo o pravilnem ravnanju ob potresu.

brezice

27. januar 2017

Opazovanje ledu na rekah za pravilnejše ocenjevanje količinskega in temperaturnega stanja voda

Zmanjšane količine vode v rekah zahtevajo skrbno načrtovanje rabe vode.

Hidrološki opazovalci spremljajo na merilnih mestih na rekah tudi pojav ledu. Informacija o ledu na reki pripomore k pravilnejšem določanju količinskega in temperaturnega stanja voda. Podatka sta namreč ena od parametrov za ocenjevanje, spremljanje, napovedovanje in obveščanje o hidroloških razmerah, za ugotavljanje količinskega stanja voda in hidroloških značilnosti vodnih teles ter za ocenjevanje kemijskega in ekološkega stanja voda, kot zahteva okvirna vodna direktiva.

Led se na rekah pojavi v obdobju nizkih temperatur zraka, ki trajajo dalj časa in ob malih pretokih. Zmanjšane količine vode v rekah pa zahtevajo skrbno načrtovanje rabe vode.

V januarju 2017 smo led zabeležili na 58 rekah. Najdlje se je ohranjal na rekah vzhodne in osrednje Slovenije, kjer je ponekod prisoten preko 25 dni. V preteklih letih, je bilo meseca januarja največ dni z ledom na rekah v letu 2000. Takrat je bil led ob bregu ali v celotni strugi opažen na 26-ih rekah.

V zadnjem tridesetletnem obdobju smo pojav ledu spremljali na merilnih mestih vključenih v mrežo državne hidrološke službe. Led smo v obdobju 1987 – 2016 opazili na 69-ih rekah. Največ dni z ledom na reki je bilo februarja, ko je reke led pogosto prekrival ves mesec. Takšno ledeno je bilo leto 2012, pred tem pa tudi leti 2005 in 1999.

Na slovenskih rekah se led pojavi ob bregovih ali po vsej strugi zlasti v januarju in februarju, občasno pa že v decembru ali izjemoma v novembru. Posamezni odseki rek so lahko prekriti z ledom tudi v prvih dneh marca. Temperature rek, razen na kraških vodotokih, le redko presežejo 5 stopinj C.

reke led

25. januar 2017

Obeležitev 100. obletnice brežiškega potresa

Posavski muzej Brežice, 29. 1. 2017, ob 17.00

Najbolj poškodovani kraji v potresu so bili Brežice, Šentlenart in Zakot. Številne hiše so imele večje poškodbe konstrukcijskih delov, prišlo je do delnih in v redkih primerih popolnih porušitev objektov.

Hiše so bile dokaj stare in večinoma slabo vzdrževane. Grajene so bile iz opeke ali kamna, ponekod tudi lesene. Strehe so bile opečnate ali slamnate, v mnogih hišah so bila tla naravna, brez tlaka ali talnih oblog.

Gradbeniki, ki so ocenjevali poškodbe, so opozarjali, da je razlog velikih poškodb slaba gradnja, ki je neustrezna za potresno aktivno območje. »Zato naj se v teh pokrajinah le proti potresu varne hiše gradi, katere morajo biti s primernimi napravami tudi proti ognju varne« je opozarjal August Faleschini v časopisu Grazer Tagblatt.

Potres so čutili prebivalci celotne današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Glavnemu potresnemu sunku so sledili številni šibkejši, v prvem dnevu več kot 30, v naslednjem mesecu je bilo še okoli 30 popotresov. V zadnjih stotih letih je bilo na tem območju še nekaj močnejših potresov, tudi takih, ki so povzročili manjšo gmotno škodo.

Pripete datoteke

20. januar 2017

Agencija išče okoljskega inženirja (m/ž)

Agencija RS za okolje razpisuje prosto delovno mesto okoljskega inženirja z izkušnjami na področju administracije MS Windows Server (sistemski administrator).

12. januar 2017

Predvidene spremenjene odtočne razmere ob zaledenelih vodotokih v petek, 13. januarja 2017

Ob predvideni prehodni odjugi lahko v petek, 13. januarja – zaradi zamrznjenosti vode v strugah vodotokov in s tem zmanjšane pretočnosti ter zaradi zamrznjenosti tal – padavinska voda odteče po površju ledu v strugah ali po zamrznjenih tleh.

Zlasti ob plitvih strugah manjših vodotokov lahko ob teh razmerah pride do razlivanj na izpostavljenih ravninskih mestih ob strugi. Zaradi ledu in zamrznjenih tal lahko ponekod prihaja do zastajanja površinske vode. Verjetnost za ta pojav je večja na območjih brez snežne odeje.

10. januar 2017

Plimovanje morja v Koprskem zalivu v letu 2017

Agencija RS za okolje je objavila prognostične tabele plimovanja morja v Koprskem zalivu za leto 2017.

Prognozirano plimovanje je izračunano za mareografsko postajo v Kopru in z manjšimi odstopanji velja za celotno področje slovenskega morja. Povprečna amplituda plimovanja v severnem Jadranu znaša okoli 0,6 m in je v svetu, kjer znaša amplituda plimovanja 2 do 3 metre, med nižjimi. Ne glede na to je plimovanje pomembno za obmorske prebivalce in plovbo.

Prognozirano plimovanje morja je napoved višin morske gladine, ki jih določata privlačni sili Lune in Sonca, katerih rezultanta se spreminja v odvisnosti od njune lege glede na Zemljo. Zato je mogoče tako imenovano astronomsko plimovanje, čas nastopa oseke in plime ter amplitudo med njima, načeloma določiti za poljuben dan v prihodnosti.

Meteorološki dejavniki (zračni pritisk, veter), ki niso tako predvidljivi, in jih ocenjujemo le za nekaj dni vnaprej, astronomsko nihanje gladine morja spremenijo. Dejansko plimovanje morja je, za razliko od astronomskega, mogoče napovedati le za nekaj dni vnaprej. Napovedi večjih odstopanj in opozorila o izrednih višinah morja, ki vključujejo vremenske vplive in lastno nihanje morja, objavlja Agencija skupaj z napovedmi in opozorili za površinske vode.

Srednja letna višina morja, ki je ničelno izhodišče za prognozirano astronomsko plimovanje, se v opazovanem obdobju od leta 1960 zvišuje. Trend zviševanja gladine morja je posebej opazen v zadnjih dveh desetletjih.

Pripete datoteke

5. januar 2017

Vzpostavljen vodno-bilančni modelski sistem za oceno obnovljivih količin podzemnih voda

Agencija RS za okolje je v večletnem razvojnem sodelovanju z nemškim raziskovalnim središčem JÜLICH vzpostavila regionalni vodno-bilančni modelski sistem GROWA-SI, ki na celotnem območju države omogoča modeliranje celotnega vodnega kroga, vključno z oceno obnovljivih količin podzemnih voda, ki so v Sloveniji prevladujoči vir oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

Vzpostavljen sistem bo omogočal nadaljnji razvoj bilančnega modeliranja tega naravnega vira v različni prostorski in časovni ločljivosti ter nadgradnjo v sistem za modeliranje toka in upravljanja s hranili (nitrati, fosfati), ki so najpogostejši vzroki za slabo kemijsko stanje podzemnih voda v Sloveniji.

Najpomembnejši rezultati dosedanjega uspešnega razvojnega sodelovanja ARSO in JÜLICH so zbrani v monografiji »Groundwater recharge in Slovenija« v zbirki "Schriften des Forschungszentrums Jülich". Predstavljeni so bili tudi na 9. hidrogeološkem kolokviju, ki sta ga soorganizirala Slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov IAH in Naravoslovnotehniška fakulteta ob tednu Univerze v Ljubljani.

3. januar 2017

Visoke koncentracije delcev v zraku je ob prehodu v 2017 še povišala uporaba pirotehnike

Celinska Slovenija se s preseganji dnevne mejne koncentracije delcev PM10, z izjemo krajših obdobij, sooča že od konca novembra 2016. Ravni delcev so bile precej nad mejno vrednostjo tudi v zadnjih dneh decembra in prvih dneh januarja.

Zelo povišane koncentracije delcev je ob prehodu v leto 2017 še povišala uporaba pirotehničnih sredstev, tako ognjemetov pod okriljem občin, kot tudi uporaba pirotehničnih sredstev posameznikov.

Graf v pripeti datoteki prikazuje potek urnih koncentracij delcev PM10 31. 12. 2016 in 1. 1. 2017 v posameznih mestih. V tem obdobju so bile povišane tudi koncentracije posameznih kovin, ki vplivajo na barvo ognjemetov (npr. barijeve soli obarvajo ognjemet zeleno, stroncijeve pa rdeče).

Občina Nova Gorica ognjemeta ni organizirala, tako na merilnem mestu tej občini ob prehodu v leto 2017 ni bilo znatnega povišanja koncentracij delcev v zraku.

3. januar 2017

Nizki vodostaji in led vplivajo na podatke s samodejnih hidroloških postaj

Ob bregovih nekaterih rek se zaradi male vodnatosti pojavlja led, ki ob vodomernih postajah lahko povzroči odstopanja med podatki meritev in dejansko vodnatostjo rek.

30. december 2016

V letu 2017 pogumno in ustvarjalno v vsakem okolju

Zaposleni na Agencij RS za okolje vam v letu 2017 želimo veliko ustvarjalnosti in poguma v vsakem okolju.

Za vas smo zbrali in opisali bolj izrazite dogodke na področju vremena, voda in potresov v Sloveniji, ki so se nam zgodili v letu 2016.

Pripete datoteke

28. december 2016

Pošiljke odpadkov preko meja

Prenos področja dela iz ARSO na IRSOP

Z dnem 20.12.2016 je začela veljati nova Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o pošiljkah odpadkov (objavljena v Uradnem listu RS, št. 78/2018 dne 6.12.2016). Z uveljavitvijo Uredbe se delovno področje Pošiljke odpadkov preko meja s 1. januarjem 2017 prenese na Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP).
V povezavi s tem se na ARSO ukine dosedanji elektronski naslov in telefonske številke uradnikov, ki so delali na tem področju.
Od 1. januarja 2017 dalje bo v uporabi nov elektronski naslov tfs.irsop@gov.si.
Kontaktni podatki IRSOP so:

Inšpektorat RS za okolje in prostor
Dunajska cesta 58
1000 Ljubljana
T: (01) 777 00 84
F: (01) 420 44 83
E: tfs.irsop@gov.si

22. december 2016

Agencija RS za okolje ustrezno podpira zračni promet

Agencija za civilno letalstvo je preverila skladnost dela Agencije RS za okolje (Agencija) s predpisi EU. Po natančnem pregledu je Agencija prejela podaljšano dovoljenje za izvajane nalog službe letalske meteorologije za prihodnja štiri leta. Tudi v vmesnem obdobju bo v okviru programa inšpekcijskih nadzorov Agencija za civilno letalstvo redno preverjala delo Agencije na tem področju.

Agencija je po Zakonu o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa zadolžena za zagotavljanje službe letalske meteorologije.

Službo izvaja na Letališču J. Pučnika Ljubljana, Letališču E. Rusjana Maribor, Letališču Portorož in Letališču Cerklje, Cerklje ob Krki. Z delom prispeva k višji stopnji varnosti, ekonomičnosti in pretočnosti v zračnem prometu. S svojim servisom nudi podporo službam zračnega prometa, službi letalskih informacij, letališkim službam, letalskim prevoznikom in članom posadk ter enotam iskanja in reševanja.

Vsi izvajalci navigacijskih služb držav članic EU, se morajo pri svojem delu ravnati v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb v zračnem prometu. Uredba regulira področja organizacije in organizacijskega vodenja, upravljanje varnosti, sistem vodenja kakovosti, varovanja, človeških virov, finančne zmogljivosti, kritje odgovornosti, načrte za izredne razmere …. Podrobno predpisuje tudi obvladovanje tehničnih, tehnoloških in operativnih postopkov.

22. december 2016

Osnutek Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi

Na spletnem portalu E-demokracija je objavljen osnutek Zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, ki ureja pogoje in način delovanja velikega dela nalog, ki jih opravlja Agencija RS za okolje. Rok za pripombe in predloge javnosti je 23. 1. 2017.

Vabljeni k pregledu in komentiranju.

Povezane strani

22. december 2016

Izboljšane poplavne razmere na spodnji Savi ob izgradnji HE Brežice

Hidrologi Agencije RS za okolje so se seznanili s spremenjenimi hidrološkimi razmerami v okolici nove HE Brežice na spodnji Savi, ki bo pričela obratovati v letu 2017.

Poplavno območje med Krškim in Brežicami je zdaj preurejeno tako, da se bodo razmere izboljšale ob običajnih poplavnih dogodkih, na kar hidrološki prognostiki opozarjajo z rumeno opozorilno barvno kodo. V teh primerih se bo poplavna voda nadzorovano razlila na za to določena območja. Ob velikih poplavah pa se bo voda predvidoma razlila na podobnih mestih kot do sedaj, za to bodo ob nekaterih izpostavljenih delih izgradili dodatne varovalne nasipe.

Poznavanje in sledenje spremembam na terenu je pomembno za napovedovanje povečanih pretokov rek in opozarjanje pred poplavami. V prognostičnih modelskih orodjih prognostiki posodabljajo mejne vrednosti opozorilnih pretokov in opozarjajo z ustrezno barvno kodo glede na pričakovane posledice poplav.

spodnja Sava

13. december 2016

Prenovljeno prikazovanje podatkov o onesnaženem zraku in priporočila za ravnanje

Agencija RS za okolje (ARSO) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta vzpostavila prenovljeno napovedovanje in prikazovanje podatkov o onesnaženosti zunanjega zraka. Opredelila sta stopnje onesnaženosti in priporočila za ravnanje prebivalcev ob dneh s prekomerno onesnaženostjo zunanjega zraka.

Za obveščanje in opozarjanje so predvideni štirje razredi. Za sistem prikazovanja in napovedovanja pa je uveden barvni prikaz, ki je podoben sistemom opozoril za vremenske in hidrološke pojave.

pm10

12. december 2016

V Mariboru deluje nova meteorološka postaja na Vrbanskem platoju

V Mariboru je začela obratovati avtomatska meteorološka postaja na Vrbanskem platoju. Na postaji Agencija spremlja naslednje podatke:

- relativno vlažnost zraka 2m nad tlemi,
- temperaturo zraka 2m nad tlemi,
- količino padavin iz tehtalnega ombrometra,
- optično izmerjeno intenziteta padavin,
- optično izmerjeno količino padavin,
- sedanje vreme,
- trajanje padavin,
- višino snežne odeje,
- hitrost in smer vetra na višini 10 m,
- globalno sončno sevanje ,
- difuzno sončno sevanje,
- trajanje sončnega obsevanja,
- temperatura tal v globinah 5 cm, 10 cm, 20 cm, 30 cm, in 50 cm.

Postaja bo sčasoma nadomestila nekaj desetletij delujočo meteorološko postajo ob Tržaški cesti. Po pravilih stroke so potrebne nekajletne vzporedne meritve na obeh lokacijah zaradi ugotavljanja morebitnih sprememb meteoroloških elementov, ki nastanejo zaradi zamenjave lokacije in niso posledica klimatskih sprememb.

Meteo postaja Vrbanski plato

6. december 2016

Povišana onesnaženost zraka z delci bo vztrajala do nedelje

V celinski Sloveniji se soočamo s prekomerno onesnaženim zrakom z delci PM10 zaradi vremenske situacije z izraziti temperaturnimi inverzijami in povečanih izpustov iz individualnih kurišč.

Najvišje koncentracije delcev beležimo na merilnih mestih v Celju, Zagorju, Trbovljah in Ljubljani, v SV delu Slovenije so koncentracije nižje, vendar še vedno nad mejnimi vrednostmi. Na Primorskem pa so koncentracije pod mejnimi vrednostmi. Ravni delcev so pod mejnimi vrednostmi na Primorskem.

Glede na dejstvo, da so v zimskem obdobju prevladujejo izpusti iz malih kurilnih naprav priporočamo prebivalcem da:
— ne kurijo lesa v pečeh in kaminih, če imajo druge možnosti ogrevanja,
— zmanjšajo ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, kjer se kot energent uporabljajo tekoča ali trdna goriva,
— ne kurijo na prostem.
Priporočamo tudi uporabo javnega prevoza namesto osebnih vozil.

Z vidika varovanja zdravja priporočamo, da občutljivejši ljudje (odrasli in otroci s kroničnimi boleznimi dihal in srca, starejši) ne izvajajo napornejših fizičnih aktivnosti na prostem.

5. december 2016

5. december - Svetovni dan tal

Združeni narodi so leta 2013 razglasili 5. december za svetovni dan tal, ki so ključna in kompleksna komponenta naravnega sistema in človeškega blagostanja.

Tematska strategija za varstvo tal opredeljuje tla kot vrhnjo plast zemeljske skorje, ki jo sestavljajo mineralni delci, organska snov, voda, zrak in živi organizmi.

Vendar je ta neobnovljiv naravni vir veliko več, saj s svojimi ekosistemskimi storitvami zagotavlja oskrbo s hrano, biomaso in surovinami, predstavlja temelj za človeške dejavnosti in krajine ter arhiv dediščine. Ima ključno vlogo kot življenjski prostor in genski sklad. Tla skladiščijo, filtrirajo in preoblikujejo različne snovi, kot so voda, hranila in ogljik.

Kljub svojemu ključnemu pomenu za preživetje in razvoj človeštva, živali in rastlin so tla izpostavljena številnim procesom degradacije. Povzročajo ali zaostrujejo jo naravni procesi, predvsem pa človekove dejavnosti, kot so neustrezna kmetijska in gozdarska praksa, industrijske dejavnosti, turizem, širjenje mestnih in industrijskih območij ter gradbena dela. Degradacija tal neposredno vpliva na kakovost vode in zraka, biološko raznovrstnost in podnebne spremembe.

Letošnji svetovni dan tal poteka pod geslom »Tla in stročnice, simbioza za življenje« (Soils & Pulses, symbiosis for life).

Nekaj manj znanih dejstev o tleh:

- Tla zadržujejo dvakrat toliko organskega ogljika kot rastlinstvo. Za oceani so drugo največje skladišče ogljika ali „ponor“ in tako pomemben blažilec podnebnih sprememb.
- V nasprotju z zrakom in vodo je zemlja lahko v privatni lasti. To pogosto otežuje njeno ohranjanje in varovanje v skladu s principi sonaravnosti in trajnosti.
- V eni čajni žlički tal lahko živi nekaj milijonov do milijard organizmov, ki skupaj ustvarjajo značilnosti tal. Čeprav so majhni, so zaradi svoje ekosistemske vloge nepogrešljivi velikani, saj omogočajo rast rastlinam, s tem pa vplivajo na pridelavo hrane in lesa. Z razgrajevanjem organske snovi opravljajo tudi čistilno vlogo. Ko skladiščijo in sproščajo ogljik, omogočajo, da je spet na voljo za fotosintezo. So torej ključni za kroženje hranil pa tudi za zadrževanje, razgrajevanje in nevtralizacijo škodljivih snovi.
- Vsaj sto let je potrebnih, da nastane en centimeter tal.

2. december 2016

Zaključek projekta Life Stop CyanoBloom

Kontrola cvetenja cianobakterij

Ob zaključku projekta LIFE Stop CyanoBloom poteka 1. in 2. 12. 2016 v Ljubljani mednarodna konferenca, ki se je udeležujejo tudi predstavniki Agencije RS za okolje.

Cilj projekta je predstaviti rešitev za zgodnje odkrivanje cianobakterij, preprečevanje njihovega cvetenja in pojavljanja cianotoksinov. Prekomerno cvetenje cianobakterij in izločanje njihovih toksinov predstavlja v površinskih vodnih virih enega glavnih tveganj za zdravje.

Na konferenci je mag. Špela Remec-Rekar predstavila metodologijo vrednotenja ekološkega stanja na podlagi fitoplanktona ter monitoring in pripravo nacionalne ocene ekološkega stanja jezer in zadrževalnikov v Sloveniji. Mag. Mateja Poje pa je s sodelavkami, v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo ter Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, pripravila poster z naslovom Alge in cianobakterije v celinskih kopalnih vodah Slovenije.

V skladu s Kopalno direktivo izvaja Agenciji RS za okolje monitoring mikrobiološke kakovosti vode. Direktiva narekuje tudi spremljanje morebitne prekomerne razrasti alg. V ta namen so bile izdelane smerne vrednosti tveganja za zdravje in ukrepi ob prekomerni razrasti alg in cianobakterij v celinskih kopalnih vodah.

30. november 2016

Meteorološke napovedi za kmetijstvo

Na Kmetijsko gospodarski zbornice Slovenije (Zbornica) je 29. 11. 2016 potekala delavnica Meteorološke napovedi za kmetijstvo, ki sta jo pripravili Zbornica in Agencija RS za okolje (Agencija). Delavnice se je udeležilo preko 60 udeležencev; kmetijskih svetovalcev z območja celotne Slovenije in predstavnikov Agencije.

Namen delavnic je bil oblikovanje splošne vremenske napovedi za kmetijstvo ter posebne napovedi namakanja.

Udeleženci so sodelovali s predlogi za biltena glede oblike, regijske pokritosti, potrebnih specifičnih zunanjih podatkov biltena za namakanje, kontaktnih oseb ter načina objave biltenov.

Kmetijstvo je namreč kompleksen proces z mnogimi tveganji, ki so povezana s pridelavo in trgom. Vreme in podnebje predstavljata največjo negotovost kmetijske pridelave. S svojimi izrednimi pojavi omejujeta pridelavo in zmanjšujeta pridelek. Podnebne spremembe, ki še povečujejo tveganja, silijo strokovnjake z meteorološkega in kmetijskega področja k strokovnemu sodelovanju.

Poleg izrednih vremenskih dogodkov spremembe temperaturnih in padavinskih vzorcev vplivajo tudi na pojav milih zim in s tem motenega zimskega mirovanja rastlin, zgodnejšega pojava spomladanskih fenoloških faz in podaljšane vegetacije v toplih jesenih. To zahteva prilagajanje pri načrtovanju in izvajanju kmetijske pridelave. S pomočjo agrometeorološkega servisa bo mogoč boljši vpogled v stanje agrometeoroloških spremenljivk na kmetijskih zemljiščih ter izboljšava tehnoloških ukrepov in sicer:
- Planiranje kmetijske pridelave - izdelava podnebne in vremenske izkaznice kmetijskih zemljišč s podatki o temperaturi tal ob setvi, varstvu rastlin, poljskih delih (setev, oranje, košnja, gnojenje), protipozebni zaščiti ob vdorih hladnega zraka ...
- Spremljanje vodne bilance kmetijskih rastlin in napoved namakanja.
- Sledenje suše lokalno in regionalno.

delavnica

Povezane strani

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO