English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
O agenciji

Arhiv novic za zadnjih 6 mesecev

10. avgust 2017

Okoljevarstveno soglasje za Industrijski obrat Magna Nukleus

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Industrijskega obrata Magna Nukleus.

Agencija je v okviru postopka presoje vplivov na okolje presojala vplive izgradnje Industrijskega obrata Magna Nukleus na ljudi, tla, vodo, zrak, hrup, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino.

Prostorsko umeščanje obrata v Občino Hoče – Slivnica ni bilo predmet postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja in izvedbe presoje vplivov na okolje. Obrat je bil v prostor umeščen z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče – Slivnica, za katerega je bilo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Agencija je v okoljevarstvenem soglasju predpisala projektne in okoljevarstvene pogoje za čas gradnje in čas obratovanja, in sicer zaradi varstva zraka, tal in voda, varstva pred hrupom in za ohranjanje narave (Pogoji so navedeni v prilogi).

Zaradi varstva tal in voda je, za čas obratovanja, med drugim določeno:
- da mora biti v primeru izlitja kemikalij ali odpadnih voda zagotovljeno čiščenje površin v objektu in zunanjih ploščadi,
- vsak dogodek - čiščenje površin in sistema - mora biti vpisan v obratovalni dnevnik naprave,
- diesel agregata in rezervoarja morata biti redno pregledana (voden dnevnik pregledov), morebitne poškodbe je treba takoj sanirati,
- posamezne sisteme, kjer bo potekal pretok odpadnih voda, se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov), morebitne poškodbe je treba takoj sanirati,
- v času vsake dostave katerekoli kemikalije mora biti prisoten operater, ki bo pred pričetkom pretovora preveril, ali je zaprt ventil (ali ga bo zaprl ročno) na iztoku iz ploščadi,
- vsak pretovor mora biti vpisan v obratovalni dnevnik naprave,
- potrebno je zagotoviti izvajanje redne periodične kontrole povezovalne kanalizacijske cevi.

Pri obravnavi obremenjenosti s hrupom je Agencija upoštevala opredelitev IV. območja varstva pred hrupom, glede na podrobno namensko rabo (površine za industrijo). V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče – Slivnica in Odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče – Slivnica so stanovanjska območja v okolici obravnavane lokacije uvrščena v območje III. stopnje varstva pred hrupom.

Zaradi varstva ljudi pred hrupom in zaradi varstva kakovosti zraka mora v času gradnje osebni in tovorni promet, povezan z gradnjo industrijskega obrata Magna Nukleus, potekati z južne strani območja preko Letališke ceste, ki se navezuje na avtocesto A4 (izvoz letališče, Orehova vas). Izjema je promet, povezan z gradnjo plinovoda, priključka na kanalizacijo in vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč ter prevoza delavcev iz neposredne bližine, ki nimajo dostopa na avtocesto.

Zaradi varstva ljudi pred hrupom je določeno, da promet, povezan z gradnjo preko Rogoze s severne strani območja ni dovoljen, razen za gradnjo plinovoda, priključka na kanalizacijo in vzpostavitve nadomestnih kmetijskih zemljišč ter prevoza delavcev iz neposredne bližine, kateri nimajo dostopa na avtocesto.

Stranka Magna Steyr je s predloženo dokumentacijo, skupaj z njenimi dopolnitvami, izkazala, da je nameravani poseg sprejemljiv za okolje, torej da zaradi izgradnje Industrijskega obrata Magna Nukleus mejne vrednosti za IV. območje oziroma II. območje varstva pred hrupom ter mejne vrednosti, določene v Uredbi o kakovosti zunanjega zraka, ne bodo presežene.

Agencija je v postopku izvedla tudi primerjavo industrijskega obrata Magna Nukleus skladno z dokumenti BAT. Gre za dokumente, ki jih sprejme Evropska komisija. Izdelani pa so za določene dejavnosti in opisujejo predvsem uporabljene tehnologije, vrednosti emisij, porabe snovi in energije in tehnike, ki se uporabljajo za opredelitev najboljših razpoložljivih tehnik. Primerjava je pokazala ustreznost izbranih rešitev glede na BAT tehnologije.

Nadalje je bilo ugotovljeno, da se bodo pri obratovanju uporabile tehnologije lakiranja, ki so sprejemljive oziroma skladne z zahtevami najboljših razpoložljivih tehnik in imajo nižje emisije hlapnih organskih spojin. Tehnologije, ki ustrezajo zahtevam najboljših razpoložljivih tehnik, so premazovanje s premazi na vodni osnovi in prašno lakiranje.

Agencija je v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pridobila mnenje Ministrstva za zdravje in mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da je nameravani poseg z vidika vplivov na zdravje in počutje ljudi sprejemljiv pod pogoji, ki jih je Agencija upoštevala.

Glede varstva voda je bilo v postopku pridobljeno mnenje Direkcije RS za vode, iz katerega je prav tako razvidno, da je poseg sprejemljiv. Direkcija je dne 7. 8. 2017 za Industrijski objekt Magna Nukleus izdala tudi vodno soglasje.

Agencija je v upravnem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pridobila še naslednja mnenja:
- Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana;
- Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor;
- Zavod za ribištvo Slovenije, Spodnje Gameljne 61a, 1211 Ljubljana – Šmartno;
- Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana;
- Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1001 Ljubljana;
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana;
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana;
- Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1535 Ljubljana,
iz katerih je razvidno, da je nameravani poseg sprejemljiv.

Agencija je tako v postopku presoje sprejemljivosti posega na okolje presodila, da je nameravani poseg, ob upoštevanju vseh pogojev, ter ob upoštevanju pogojev, ki so določeni v zakonskih in podzakonskih predpisih, v projektu ter v Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče – Slivnica, sprejemljiv.

Okoljevarstveno soglasje se izdaja pred gradbenim dovoljenjem. Vsi pogoji in ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, ki jih mora zagotoviti upravljavec v zvezi z obratovanjem naprave, bodo določeni v okoljevarstvenem dovoljenju, za katerega pa Magna Steyr še ni zaprosila.

10. avgust 2017

Suša se nadaljuje

Hidrometeorološke razmere v Sloveniji

Četrti letošnji vročinski val, ki je po temperaturah presegel prejšnje tri, se je končal v nedeljo 6. avgusta. Deževalo po vsej državi, jugozahod, Notranjsko Goriška Brda ter ilirskobistriško in Idrijsko območje so prizadela tudi močna neurja s točo.

Padavine so namočile vrhnji sloj tal in za kratek čas omilile sušni stres. Na sušno prizadetih območjih, kjer je padlo razmeroma malo padavin, pa se založenost tal z vodo ni zadostno obnovila niti v površinskem sloju tal. Zaradi silovitosti nalivov je bil tudi površinski odtok padavinske vode precejšen.

Od vode, ki so jo tla uspela zadržati so največ pridobile strniščne setve in travinje.

Na sušno ogroženih območjih je kmetijska suša že povzročila nepopravljive posledice, kar pomeni izgubljen ali močno zmanjšan pridelek koruze, travinja, močno so prizadete tudi oljke sadno drevje in tudi vinska trta.

Na Primorskem je zaradi hude suše negotova tudi priprava na vzgojo in sajenje zelenjadnic za jesensko-zimsko obdobje. Stanje vegetacijske vodne bilance pa se je le malo spremenilo in na ogroženih območjih še vedno označuje večinoma hude, celo ekstremno sušne razmere. Ob koncu tedna ne pričakujemo veliko padavin, zato se stanje ne bo bistveno spremenilo.

Trend nihanja gladin podzemne vode glede na pretekli teden v večini vodonosnikov ostaja nespremenjen. V večjem delu države spremljamo zmanjševanje količinskega stanja podzemnih voda. Zaradi večmesečnega primanjkljaja padavin so zelo nizkim vodnim razmeram najbolj izpostavljeni vodonosniki vzhodne Slovenije s poudarkom na plitvih medzrnskih vodonosnikih; v vodonosniku Čateškega polja v tem času beležimo najnižje vodne gladine v dolgoletnem obdobju meritev.

Zelo nizke gladine spremljamo tudi v ostalih medzrnskih vodonosnikih Krško Brežiške kotline, v pretežnem delu vodonosnikov Dravske kotline in v delih Murske kotline. Kraški izviri jugovzhodne Slovenije imajo zelo nizke izdatnosti, ne dosegajo pa še ekstremno nizkih vrednosti. V prihodnjem tednu na sušno najbolj obremenjenih območjih še ne pričakujemo bistvenega izboljšanja vodnih razmer.

Večina rek v Sloveniji je od nedelje do ponedeljka nekoliko narasla, kljub temu pa so pretoki rek po Sloveniji še vedno mali. Le Mura ima, zaradi obilnejših padavin v Avstriji, velik pretok, ki pa se počasi zmanjšuje. Številni vodotoki v južni, vzhodni, jugozahodni in deloma osrednji Sloveniji imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate oziroma ponekod suhe so manjše reke v Prekmurju, na Obali in na Vipavskem.

Padavine ob koncu tedna ne bodo bistveno vplivale na dolgoročno vodnatost rek po Sloveniji.

Pripete datoteke

10. avgust 2017

Analize vzorcev vod Krke, izcednih požarnih vod in vod vodnjakov v obdobju od 21. 7. 2017 do 4. 8. 2017

Po požaru v obratu Ekosistemi d. o. o. je Agencija RS za okolje (Agencija) začela s spremljati stanja voda.
Odvzeti so bili vzorci reke Krke, vodnjakov in izcednih požarnih vod.
Rezultati analiz kažejo:
V vzorcih vode reke Krke ni bilo preseganj okoljskih standardov iz Uredbe o stanju površinskih voda. Krka je imela glede na uredbo na tem merilnem mestu dobro stanje, vpliva požarnih voda ni zaznati. Dne 4. 8. 2017 je bila javljena prisotnost oljnega madeža. Ogled na terenu je pokazal, da ni šlo za oljni madež.

V dveh vodnjakih je bila voda obarvana črno in je imela vonj po fekalijah in onesnaženju. V odvzeti vodi so bili preseženi okoljski standardi za kovine. Zaradi vonja po fekalijah je bila izvedena mikrobiološka analiza vzorcev. V obeh vzorcih je določeno preseganje tako Escherichia coli kot tudi enterokokov. Rezultati kažejo, da so v vodi presežene mejne vrednosti za mikrobiološke parametre v odpadni vodi.

V prvem vzorcu izcednih požarnih voda izpod železnice (21. 7.) je bila presežena mejna vrednost za anionske in neionske tenzide, kar je posledica uporabe sredstev za gašenje. Ostali parametri niso presegli mejnih vrednosti iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. 22. 7. 2017 se je kakovost izcedne vode izpod železnice izjemno poslabšala. Na videz je bila temno rjava, kalna, imela je vonj po plastiki in razpadlem organskem materialu, količina vode pa se je povečala.

Zato je Občina Straža dne 22. 7. 2017 pri NLZOH naročila ponovno vzorčenje izcednih požarnih vod. V tem vzorcu so bili dodatno analizirani še pesticidi in farmacevtske učinkovine. Rezultati analiz so bili ovrednoteni glede na mejne vrednosti parametrov onesnaženosti pri neposrednem in posrednem odvajanju v vode iz Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

V tem vzorcu vode so bili preseženi fizikalno-kemijski parametri, ki kažejo na onesnaženost z organsko maso, dušikovimi in fosforjevimi spojinami, fenoli, z benzenom, toluenom, borom, kobaltom, železom in manganom, adsorbljivimi organskimi halogeni, cianidi prost, anionskimi in neionskimi tenzidi, nonilfenoli, oktilfenoli in bisfenol A. V vzorcu smo določili tudi kofein, ki je značilen za komunalne odpadne vode in nekatera zdravila (ketoprofen, paracetamol, propifenazon, teofilin in diklofenak).

Rezultati analiz vode iz vodnjakov kažejo, da so požarne vode s površinskim odtokom dosegle vodnjake in da je onesnaženje vodnjakov posledica onesnaženih požarnih vod.

Pripete datoteke

7. avgust 2017

Odprtje Plaže hotela Vile Park

Glede na ustrezne rezultate kakovosti vode na Plaži hotela Vila Park je preklicana začasna prepoved kopanja. Kakovost kopalne vode se bo spremljala dnevno do konca avgusta 2017, kar bo v primeru poslabšanja kakovosti omogočalo tudi ustrezne ukrepe za varovanje zdravja kopalcev.

Kopališče je od 13. ure v celoti odprto.

Odločitev je bila sprejeta na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, območni enoti Koper, kjer so bili prisotni predstavniki Agencije RS za okolje, Inšpektorata RS za okolje in naravo, Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano, Direkcije RS za vode, Zdravstvenega inšpektorata RS, Uprave za pomorstvo, Civilne zaščite, hotelov Bernardin in Javnega podjetja Okolje Piran.

4. avgust 2017

Fekalno onesnaženje morske kopalne vode na kopališču Plaža hotela Vile Park, v Portorožu

Ob rednem monitoringu morske kopalne vode s strani ARSO je bilo na naravnem kopališču, Plaža hotela Vile Park, v Portorožu ugotovljeno fekalno onesnaženje. Potencialni vir onesnaženja je odkrit in sanacija se že izvaja.

Obveščamo javnost, da je na naravnem kopališču Plaža hotela Vila Park, na podlagi povečanega tveganja za zdravje kopalcev, kopanje do nadaljnjega prepovedano.

Mikrobiološka kakovost vode se bo na tem kopališču spremljala tudi v času sanacije. Na podlagi mikrobioloških preskušanj in ocene tveganja s strani NIJZ za okužbo, bo sprejeta odločitev o ukinitvi prepovedi in o tem bo javnost pravočasno obveščena.

Povezane strani

2. avgust 2017

Ekstremna suša se širi

Hidrometeorološke razmere v Sloveniji

Sušne razmere so se v zadnjem tednu ob že četrtem letošnjem vročinskem valu na jugovzhodnem delu Slovenije še pojačale, ekstremna suša pa se širi tudi na druga območja v Sloveniji. Vegetacijski vodni primanjkljaj za primerljivo obdobje je na novomeškem že presegel primanjkljaj leta 2003, ki velja za eno najbolj sušnih let v preteklem polstoletju. Tudi na obalnem območju se razmere približujejo stanju v ekstremno sušnih letih 2003 in 2015. Sušne razmere so se začele zaostrovati tudi na Štajerskem in v Prekmurju. V prvih dneh avgusta pa so razmere že na ravni ekstremne suše. Na Štajerskem so sicer ponekod lokalne padavine stanje pred tednom dni nekoliko popravile, a so se kmetijska tla zaradi vročine v nekaj dneh ponovno izsušila. Vodni primanjkljaj zaenkrat v Prekmurju še ni presegel ekstremno sušnih let 2013 in 2003. Zaradi povsem izčrpane zaloge tal z vodo so na udaru zlati poljščine na plitvih in peščenih tleh. V Primorju pa so ogrožene tudi trajne kulture zlasti oljke, v vinorodnih območjih tudi vinska trta.

Pretoki rek po Sloveniji so mali in ustaljeni, srednjo vodnatost ohranjata le še reki Drava in Mura, kot posledica nekoliko obilnejših padavin v avstrijskih Alpah pretekli teden. Številni vodotoki v južni, vzhodni in deloma osrednji Sloveniji imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate oziroma ponekod suhe so manjše reke v severovzhodni Sloveniji, na Primorskem in Vipavskem. Prav tako se pretoki večjih rek Savinje, Krke in Ljubljanice postopoma približujejo najmanjšim izmerjenim v preteklih letih. Sušne razmere se bodo vsaj v tem tednu še stopnjevale.

V prvih dneh avgusta ima večina vodonosnikov po državi nizko količinsko stanje podzemne vode. Gladine so v upadanju, kar je sicer značilno za ta letni čas, a so zelo nizke vodne razmere tako v primerjavi z dolgoletnim povprečjem kot tudi z značilnimi vrednostmi za poletje. Nizke gladine podzemne vode za ta letni čas spremljamo tudi v delih medzrnskih vodonosnikov Murske in Dravske kotline. Kraški izviri imajo nizke izdatnosti predvsem na območju nizkega Dinarskega krasa na jugovzhodu države v povodju Krke, Lahinje in Kolpe in na jugozahodu države v prispevnem zaledju izvirov Rižane in Hublja. Tudi v prihodnjem tednu na sušno najbolj obremenjenih območjih še ne pričakujemo bistvenega izboljšanja vodnih razmer.
Vremenski izgledi: Do vključno 6. avgusta bo sončno in zelo vroče, najvišje dnevne temperature bodo po nižinah nad 35 °C. Pozno popoldne ali zvečer bodo možne le krajevne vročinske nevihte, nekatere izmed bodo lahko spremljala krajevna neurja. Razvoj vremena od ponedeljka, 7. avgusta naprej pa je, upoštevaje rezultate različnih globalnih modelskih izračunov, še nekoliko negotov. Verjetnejši scenarij bi bil sledeč: v noči na ponedeljek ali v prvi polovici ponedeljka naj bi nas oplazila vremenska fronta in prinesla nekaj dežja (večinoma ob nevihtah) predvsem v severno polovico Slovenije. Nekoliko bo manj vroče, najvišje dnevne temperature bodo v ponedeljek do 30 ° C, le na Primorskem ob šibki burji še do okoli 34 °C. Po torku, ko naj bi bilo prehodno spet bolj vroče, naj bi nas sredi tedna dosegla hladna fronta, ki bi jo v višinah spremljala dolina s hladnim zrakom. Od lege oziroma morebitne cepitve južnega dela doline v samostojno jedro, je odvisna tudi količina padavin pri nas. Vsekakor se bo osvežilo, koliko padavin bo med sredo in petkom pa je še precej negotovo. Bolj verjetno je, da bo dežja zelo malo.

Pripete datoteke

27. julij 2017

Ob četrtem vročinskem valu se bo suša ponovno okrepila

Ob koncu tretjega vročinskega vala, 24. julija, je Slovenijo zajela hladna fronta s padavinami, ki so se zaradi razgretega ozračja marsikje sprevrgla v neurja s točo in vetrom. Ohladilo se je, 25. julija zjutraj so bile temperature zraka med 11 in 13 °C, le na Primorskem in v Beli Krajini med 14 in 16 °C. Največ dežja je v tem obdobju padlo v severnem in severozahodnem delu Slovenije od 60 do več kot 100 mm. Tudi ponekod v osrednji Sloveniji so bile padavine izdatne, vendar močno lokalno omejene. Na primer v Ljubljani je padlo okrog 30 mm dežja, v okoliškem hribovju do 50 mm. Lokalno zelo raznolike so bile padavine tudi na Celjskem in Štajerskem, od okoli 50 mm ponekod na mariborskem območju, do 20 mm na celjskem, na ptujskem območju malo nad 10 mm, nekaj več, med 20 in 40 mm pa na severovzhodnem delu Slovenije. Najbolj izsušena območja Dolenjske so dobila od 15 do 30 mm dežja, do 55 mm Posavje, Kozjansko le okoli 10 mm, podobno tudi Bela Krajina ter Obala. Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene, zato so razlike v količinah padavin tudi na manjših območjih velike. Primanjkljaj meteorološke vodne bilance v sušno najbolj prizadetih območjih jugovzhodnega dela Slovenije ostaja velik, zato se kmetijska suša še naprej zaostruje. V Posavju (Cerklje let.) primanjkljaj meri že več kot 350 mm, v Beli krajini okoli 200 mm, na Dolenjskem 292 mm. V prihodnjih desetih dneh se bo še povečal za vsaj 40 mm. Stanju ekstremne suše se približujejo razmere tudi na obalnem območju: Močno izsušena pa so kmetijska tla na severovzhodu države, kjer so lokalne padavine stanje nekoliko popravile, kar ga glede na primerljivo dolgoletno obdobje uvršča na raven blizu ekstremno sušnim razmeram.

Omenjeni padavinski dogodki v preteklem 7-dnevnem obdobju so sicer preprečili stopnjevanje sušnih razmer na površinskih vodah, na odpravo sušnih razmer pa bistveno niso vplivali. Pretoki rek po Sloveniji se počasi zmanjšujejo. Reke s povirji v Julijskih Alpah ter reki Drava in Mura ohranjajo srednjo vodnatost, ostale reke pa imajo pretežno malo vodnatost. Najmanj vodnati so vodotoki v Slovenski Istri, na Vipavskem, Notranjskem in Dolenjskem, struge nekaterih vodotokov so ponekod suhe. V prihodnjih dneh se bo počasno zmanjševanje pretokov rek nadaljevalo, s tem se bodo sušne razmere na površinskih vodah po Sloveniji le še stopnjevale.

Podzemne vode se z dvigom gladine niso znatno odzvale na prehod hladne fronte v preteklih dneh, kar je posledica dolgotrajne izsušenosti tal. Najbolj neugodne razmere še vedno beležimo v delih medzrnskih vodonosnikov na jugovzhodu države, gladine Čateškega in Šentjernejskega polja so zelo nizke za ta letni čas. Nižje vrednosti od običajnih spremljamo tudi v drugih delih vodonosnikov Krško Brežiške kotline, pa tudi v vodonosnikih Murske in Dravske kotline in v kraškem prispevnem zaledju izvira Rižane. Kljub temu nikjer po državi v tem času še ne beležimo ekstremno nizkega stanja podzemnih voda. V prihodnjih dneh ne pričakujemo obnavljanja podzemnih voda, kar bo stopnjevalo neugodne razmere na že izpostavljenih območjih zelo nizkih vodnih količin in postopno razširitev le-teh tudi na medzrnske vodonosnike na severozahodu države.

Napoved:
Do konca tedna bo prevladovalo suho in dokaj sončno vreme, le v nedeljo bo nekoliko povečana možnost kakšne nevihte. Popoldanske temperature bodo blizu 30 °C. Vročina se bo predvidoma stopnjevala od ponedeljka 31.7. naprej in večji del prihodnjega tedna lahko pričakujemo vročinski val (že četrti v tem poletju) s temperaturami okoli 35 °C. Zrak bo predvidoma razmeroma suh, zato bo verjetnost vročinskih neviht majhna.

Več informacij je na voljo na:

26. julij 2017

Kemisu vročena delna odločba o sanaciji okoljske škode zaradi požara

ARSO je po uradni dolžnosti začel s postopkom ugotavljanja odgovornosti za sanacijo okoljske škode zaradi požara, ki se je zgodil v podjetju Kemis 15. 5. 2017 v napravi za predelavo ali odstranjevanje odpadkov na Vrhniki. Kemis je kot povzročitelj obremenitve objektivno odgovoren za sanacijo okoljske škode.
Na podlagi predloga sanacijskih ukrepov, ki jih je podal Kemis, je bila pripravljena delna odločba, s katero so odrejeni ukrepi primarne sanacije, namenjeni obnovitvi poškodovanega posebnega dela okolja.
Odrejeni sanacijski ukrepi se nanašajo na odstranitev onesnaženih sedimentov v potoku Tojnica od mesta prelivanja požarne vode do mostu ceste Pot na Tojnice, ki povezuje Sinjo Gorico in Vrhniko.

Rok za izvedbo ukrepov je 30 dni od vročitve odločbe povzročitelju.

Z izdajo te odločbe postopek ugotavljanja okoljske škode in odgovornosti za njeno sanacijo še ni končan.

Pripete datoteke

21. julij 2017

Dejavnosti Agencije RS za okolje ob požaru v Zalogu pri Novem mestu

Agencija RS za okolje je danes namestila pri Letališču Novo mesto (Novomeška 52, Straža) mobilno enoto za merjenje kakovosti zraka. Podatke je mogoče spremljati preko spleta. Podane so urne koncentracije delcev in dušikovih oksidov. Mejna vrednost dnevne koncentracije delcev je 50 mikrogramov na kubični meter. Mejna urna vrednost za dušikov dioksid pa je 200 mikrogramov na kubični meter.

Prve izmerjene vrednosti delcev so bile nekoliko povišane glede na druge lokacije. V večernem in nočnem času je možno, da bodo koncentracije delcev narasle.

Zaposleni na Agenciji so skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano odvzeli 2 vzorca reke Krke in en vzorec izcednih gasilnih voda. Določili so lokacije za odvzem vzorcev zemljine in se dogovorili za odvzem podzemnih voda. Obe vzorčenji bosta izvedeni naslednjem tednu.

20. julij 2017

Ob tretjem vročinskem valu se sušne razmere še poslabšujejo.

Kmetijska suša se še zaostruje, najhuje je na jugovzhodu Slovenije. Vegetacijski vodni primanjkljaj je v jugovzhodnem delu Slovenije primerljiv s primanjkljajem v ekstremno sušnih letih 2000 in 2003. Najbolj je izpostavljen skrajni jugovzhodni del države. Vzrok je že tretji val vročine v letošnjem vegetacijskem obdobju in slaba bera padavin. Na najbolj ogroženih območjih je v vegetacijskem obdobju padlo le okrog 40 % dolgoletnih padavin.

Zelo suho je tudi na jugozahodu države, v Slovenski Istri in na obalnem območju, podobno kot v sušnih letih 2011 in 2015 . V severovzhodni Sloveniji in v Podravju pa so lokalne padavine nekajkrat popravile namočenost površinskega sloja tal, vendar so pogosto naredile še več težav z neurji in točo.

Vpliv sušnega stresa na kmetijskih rastlinah je opazen predvsem na jugovzhodu države na poljščinah na plitvih in peščenih tleh s slabšo zadrževalno sposobnostjo za vodo. Koruza je na najbolj ogroženih območjih povsem zastala v rasti. Sušni stres pa je opazen tudi na drugih kmetijskih površinah, predvsem na travinju. Stanje se ob vročini še poslabšuje. Pričakovane padavine v prihodnjem tednu stanja kmetijske suše ne bodo bistveno izboljšale.

Sušne razmere so opazne tudi na pretokih rek. Ti so mali in ustaljeni. Številni manjši vodotoki imajo za poletje značilno sušno vodnatost. Najmanj vodnate so manjše reke v jugovzhodni Sloveniji in nekatere primorske reke. Tu se sušne razmere ohranjajo že od začetka julija. Sušne razmere se bodo do 28. julija še stopnjevale in se pojavljale tudi v drugih porečjih. Prihodnji teden se obeta nekaj padavin, vendar na območjih s hidrološko sušo padavine predvidoma ne bodo bistveno izboljšale razmer.

Vodna gladina plitvega aluvialnega zasipa Čateškega polja je zelo nizka za ta letni čas, in ne dosega najnižjih izmerjenih vrednosti na tem območju. V ostalih medzrnskih vodonosnikih jugovzhodne Slovenije spremljamo običajne do nizke vodne razmere za ta letni čas. V ostalih vodonosnikih po državi spremljamo podpovprečne do običajne vodne razmere za ta letni čas.
Do vključno nedelje bo še sončno in vroče, popoldne bodo tu in tam možne krajevne vročinske nevihte. V prvih dneh novega tedna bo predvidoma spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, osvežilo se bo. V večjem delu Slovenije lahko od ponedeljka do srede pričakujemo od 10 do 30 litrov dežja na kv. meter. V drugi polovici prihodnjega tedna bo predvidoma več sončnega vremena, verjetnost za padavine bo majhna. Vročina se še ne bo vrnila.

Pripete datoteke

17. julij 2017

Kmetijska suša se zaostruje, najhuje na jugovzhodu

Kljub lokalnim padavinam, ki so ponekod rahlo popravile stanje vodne bilance površinskega sloja tal, se kmetijska suša v vegetacijskem obdobju (od 1. aprila dalje) močno zaostruje na jugovzhodu države. Predvsem na Dolenjskem, delu Posavja (Krško-Brežiško območje) in v delu Bele Krajine stanje površinskega sloja tal že od sredine junija drsi v ekstremne sušne razmere. Izhlapevanje se bo ob prihajajočih dneh spet povečalo.

Obeti ne kažejo obilnejših padavin, zato se bo stanje vodne bilance kmetijskih tal še poslabševalo.

Pripete datoteke

14. julij 2017

Agencija za okolje zaposli sistemskega analitika in Windows administratorja

Agencija RS za okolje razpisuje prosti delovni mesti za okoljska inženirja (šifri delovnih mest: 421 in 409) v Oddelku za računalniško podporo informacijskim sistemom. Delovni razmerji bosta sklenjeni za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

Čas za prijavo je do 31. 7. 2017.

11. julij 2017

Poročilo o analizah voda, tal in zraka po požaru v podjetju Kemis

Požar v podjetju Kemis je v času gorenja povzročil veliko onesnaženje zraka, uporaba velike količine gasilnih sredstev pa je povzročila tudi izlitje nevarnih odpadkov v potok Tojnica.

Zaradi visokega dimnega dviga se je onesnaženje zraka razporedilo na širšem območju JZ Slovenije. Proti jutru, ko je bil požar že pogašen, se je s pogorišča dvigal dim, ki je imel velik vpliv na kakovost zraka na območju Vrhnike.

Gasilci so plavajočo goščo zadržali v Tojnici, topni del onesnažene vode pa je odtekel v Ljubljanico in naprej. Plavajoča gošča je bila v nekaj dneh iz potoka odstranjena, brežine pa grobo očiščene.

Takoj po požaru in tudi kasneje so bili vzeti vzorci tal na 20 mestih na območju, kjer bi lahko bil vpliv požara na kakovost tal največji. Razen enega vzorca, ki je bil vzet na mestu prelivanja iz Kemisa v Tojnico, na nobeni lokaciji ni bil opažen pomemben vpliv požara na kakovost tal.

Na dveh lokacijah v Sinji Gorici je bila v obeh globinah vzorčenja presežena opozorilna vrednost za kadmij, pri čemer je bil v enem vzorcu v spodnjem sloju najden tudi pesticid DDT, na eni lokaciji na Vrhniki v neposredni bližini avtoceste pa je bila presežena opozorilna vrednost za krom, ki ga povezujemo z usnjarsko industrijo. Našteta preseganja so najverjetneje rezultat aktivnosti iz preteklosti.

Analize kakovosti zraka na Vrhniki v juniju kažejo, da požar ni imel dolgoročnega vpliva na kakovost zraka na Vrhniki.

Analize potoka Tojnica kažejo, da je šlo za katastrofalno onesnaženje potoka, najbolj ob samem mestu razlitja v potok, pri čemer so se koncentracije onesnaževal po očiščeni plavajoči gošči močno zmanjšale. Sedimenti v potoku in brežine so trajno onesnaženi, zato bo potrebna sanacija okoljske škode, ki jo bo na osnovi zakona na svoje stroške izvedlo podjetje Kemis, ki zaključuje pripravo sanacijskega programa, ki ga mora odobriti Agencija RS za okolje.

Agencija za okolje bo v prihodnje spremljala stanje potoka Tojnica in Ljubljanice.

26. junij 2017

Agrometeorološke napovedi za 15 regij v Sloveniji

Nova, spletna testna agrometeorološka napoved

Agencija RS za okolje je objavila prvo testno različico dnevnega spletnega biltena Agrometeorološka napoved. Bilten je dobrodošla novost za kmetovalce, kmetijske svetovalce in tudi za splošno javnost, ki pri načrtovanju svojega dela spremljajo meteorološke in agrometeorološke podatke. Z biltenom želi Agencija uporabnikom omogočiti enostaven dostop do podatkov in okrepiti njihovo znanje s področja agrometeorologije. Dobrodošli so predlogi za izboljšanje uporabniške izkušnje na e-pošto mho-prod.arso@gov.si.

Več informacij v celotnem sporočilu za javnost.

Pripete datoteke

22. junij 2017

Kljub nevihtam ponekod v Slovenij še vedno vztraja suša

V sredo, 21. junija popoldne, je burno vremensko dogajanje prineslo številne lokalne nevihte. Marsikje je padala tudi toča. Na severozahodu in ponekod v osrednjem delu države je lokalno padlo tudi do okoli 30 mm dežja, drugod do okoli 5 mm, ob močnejših lokalnih nalivih nekaj več. Zahodna Slovenija je ostala suha. Kazalec sušnih razmer - kumulativni primanjkljaj vodne bilance za vegetacijsko obdobje na obalnem območju že kaže na precej sušne razmere. Kmetijska suša pa se plazi tudi na severovzhod in jugovzhod države. Lokalne padavine stanja niso bistveno popravile. Do sredine prihodnjega tedna se obeta vroče vreme brez obilnejših padavin, zato se bodo sušne razmere nadaljevale.

Od začetka letošnjega vegetacijskega obdobja je povsod po Sloveniji padla podpovprečna količina dežja. Za razvoj zgodnje poletne suše v nekaterih predelih Slovenije je ključno obdobje po 15. maju, ko je do konca druge dekade junija na obalnem območju Slovenije padlo slabih 10 %, na Goriškem okoli 50 %, na vzhodu in severovzhodu od 50 do 80 %, na jugovzhodu okoli 40 % povprečne količine dežja.

Več informacij v celotnem sporočilu za javnost.

Pripete datoteke

16. junij 2017

Naša tla. Naš dom. Naša prihodnost.

17. junij - Svetovni dan boja proti dezertifikaciji

Rodovitne obdelovalne površine omogočajo ljudem dostojno preživetje na domačih tleh. Možnost obdelovanja teh površin ima zato osrednjo vlogo pri umirjanju migracij iz nerodovitnih kmetijskih območij na območja, ki so stabilna, varna in trajnostna; varuje ljudi pred tveganimi življenjskimi odločitvami.

Število migrantov po vsem svetu se je v zadnjih letih močno povečalo. Iz 173 milijonov leta 2000 se je povečalo na 222 milijonov leta 2010 in 244 milijonov leta 2015. To povečanje kliče k reševanju nezadostne preskrbe s hrano, degradacije okolja, politične nestabilnosti in revščine.

Odločitev za trajnostno upravljanje z rodovitnimi tlemi ponuja priložnosti za prihodek v sektorjih: kmetijstvo, prehranska industrija in turizem.

16. junij 2017

Postavitev oznake visoke vode na Kamniški Bistrici v Domžalah

Predstavniki Agencije RS za okolje, Komisije za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Zavoda RS za šolstvo smo 16. 6. 2017 v sodelovanju s Srednjo šolo Domžale in Občino Domžale postavili oznako visoke vode na Kamniški Bistrici v Domžalah.

Dijaki so se seznanili z nevarnostmi in posledicami poplav ter spremljali namestitev opozorilne tablice, ki označuje zadnjo visoko zabeleženo visoko vodo na Kamniški Bistrici v Domžalah. Dijake in zainteresirane je nagovoril Župan Občine Domžale, g. Toni Dragar, ki je predstavil pomen reke in poplavno problematiko občine. Predstavniki ARSO in Komisije za hidrogeografijo pa so dijakom predstavili Akcijo oznak visoke vode, hidrološke značilnosti reke ter dejavnosti ARSO na področju hidrologije.

Oznako smo namestili na opuščeni vodomerni postaji v Domžalah, z njo pa smo zabeležili letošnjo najvišjo visoko vodo na Kamniški Bistrici. S profesorico geografije Petro Dovč smo se dogovorili, da bodo v naslednjem šolskem letu dijaki z našo pomočjo in s sodelovanjem občine poskusili izdelati seminarske naloge na temo poplav oz. visokih voda v Domžalah. Načrtujemo, da bomo v naslednjem šolskem letu na podlagi predlogov dijakov in lokalne skupnosti, postavili oznake visoke vode na različnih lokacijah v Domžalah in okolici. Izbrali jih bomo skupaj z lokalno skupnostjo, društvi, dijaki in posamezniki, ki so povezani z reko.

Akcijo postavitve oznake smo povezali s terenskim delom ob Kamniški Bistrici pri pouku geografije, biologije in kemije. Vodili sta ga profesorici, prof. Petra Dovč in prof. Alenka Lenarčič. Pri terenskem pouku so dijaki ugotavljali različne fizično in družbeno geografske značilnosti območja Domžal in reke Kamniške Bistrice, regionalne in lokalne značilnosti ter fizikalne in kemične značilnosti vode.

Oznaka visoke vode Oznaka visoke vode 1

15. junij 2017

Vzpostavljanje sistema za zgodnje opozarjanje na vremenske in vodne ujme v JV Evropi

Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas na obisku v Sloveniji

Ljubljana, 15. junij 2017. Dosežen je bil prvi mejnik v razvoju svetovalnega sistema za opozarjanje na vremenske in vodne ujme v jugovzhodni Evropi, namenjenega izboljšanju napovedi in opozoril o nevarnostih, kot so poplave, močne nevihte, suše in vročinski valovi, ki so v preteklih letih v regiji povzročile veliko škodo.

Predstavniki Svetovne meteorološke organizacije, razvojni partner USAID in meteorološke in hidrološke službe v jugovzhodni Evropi so se zbrali v Ljubljani 14. do 15. junija, da bi razpravljali o vzpostavitvi svetovalnega sistema za zgodnje opozarjanje na meteorološke in hidrološke nevarne dogodke v JV Evropi.

Sistem bo namenjen zagotavljanju učinkovitih in preizkušenih orodij za operativne napovedi nevarnih vremenskih pojavov in njihovih možnih učinkov. Prek virtualne platforme bo podpiral zagotavljanje napovedi in opozoril državnih organov na nevarnosti. Ker bo omogočal spremljanje vremenskih dogodkov, ki pogosto prizadenejo regijo ne glede na državne meje, bo lajšal sodelovanje regionalnih državnih služb.

Generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije Petteri Taalas, ki se je ob dogodku mudil v Sloveniji, je dejal, da ima jugovzhodna Evropa vodilno vlogo na poti h globalnemu opozorilnemu sistemu za zgodnje opozarjanje pred več nevarnostmi, ki je bil obravnavan v zadnjem mesecu na mednarodni konferenci v Cancunu v Mehiki.

Več informacij najdete v celotnem sporočilu za javnost.

foto

Pripete datoteke

14. junij 2017

Pripravimo se na sušo

Ljubljana, 14. 6. 2017. Danes je na Agencije RS za okolje (Agencija) potekal seminar v okviru projekta DriDanube. Seminar je pomemben korak k povečanju pripravljenost na sušo v Sloveniji in v državah Podonavske regije. V sklopu projekta želi Agencija pripraviti Sušni uporabniški servis za spremljanje in napovedovanje suše ter nadaljevati pripravo Strategije za upravljanje suše, saj bi z njo izboljšali ukrepe pred, med in po suši v Sloveniji. Dodatna vrednost projekta bo regionalno usklajeno spremljanje suše.

Gre za projekt v okviru programa mednarodnega sodelovanja v regiji Podonavje in ga v 85% sofinancira Evropska unija preko Sklada za regionalno sodelovanje. Začel se je z letošnjim letom, zaključil se bo predvidoma sredi leta 2019. Združuje 15 partnerskih organizacij in 8 pridruženih organizacij, ki sledijo napredku projekta.

Agencija ima v projektu pomembno vlogo in veliko odgovornost, saj je vodilni projektni partner. Skupaj z nevladno organizacijo Globalno vodno partnerstvo je organizirala projektno partnerstvo in vložila prijavo na razpis programa.

foto

14. junij 2017

Nadgradnja sistema za napovedovanje poplav na porečju Save

Pod okriljem Savske komisije poteka obsežen projekt vzpostavitve Sistema za napovedovanje poplav na porečju reke Save. Agencija RS za okolje (Agencija) je bila zaradi tehničnih in strokovnih zmogljivosti do nadaljnjega potrjena kot gostiteljica sistema.

Po uspešni nadgradnji sistema poteka 13. in 14. junija 2017 na Agenciji dvodnevna delavnica za uporabnike.

Delavnice se udeležuje 35 strokovnjakov iz državnih hidroloških služb Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Prisotni so tudi predstavniki Svetovne meteorološke organizacije, organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ter Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

Namen delavnice je seznanitev z novostmi, ki jih prinaša nadgradnja sistema. Vključeni so bili hidrološki modeli za napovedovanje pretokov rek ter izpopolnjen sistem za izmenjavo meteoroloških in hidroloških podatkov na porečju Save.

foto

12. junij 2017

Študenti o stanju okolja

Vabilo na predstavitev raziskovalnih okoljskih projektov o presojah vplivov na okolje

Vabljeni na »Razpravo s študenti o raziskavah stanja okolja«, ki bo 15. junija 2017 ob 9.30 uri, v sejni sobi laboratorijskega prizidka Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana.

V okviru magistrskega študija (predmeta Izdelava raziskovalnih okoljskih projektov in presoj vplivov na okolje) so študenti geografije v letu 2016/2017 sodelovali z Agencijo RS za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Zavodom RS za varstvo narave in Regionalno razvojno agencijo Gorenjske – BSC Kranj.

Projektno so reševali vprašanja, povezana s procesi in stanjem v okolju. Raziskovalno - aplikativne rezultate in rešitve bodo predstavili zainteresiranim javnostim in sodelujočim institucijam. Le te bodo prevzele rezultate projektov in jih poskušale povezati v proces rednega dela.

Namen sodelovanja navedenih inštitucij je vključevanje študentov v odločevalske procese o okolju.

Pripete datoteke

9. junij 2017

Projekt DriDanube – obvestilo za nacionalni seminar »Pripravimo se na sušo«

V okviru projekta DriDanube - Tveganje za sušo v Podonavju bo v sredo, 14. junija 2017, potekal nacionalni seminar »Pripravimo se na sušo«. Dogodek bo potekal v sejni dvorani na Agenciji RS za okolje v Ljubljani od 9.00 do 13.30 ure.

Namen nacionalnega seminarja je poleg predstavitve projekta tudi vključitev v projekt ključnih deležnikov iz Slovenije oziroma potencialnih uporabnikov orodij, ki bodo razvita v projektu. To so nova orodja sušnega monitoringa nadgrajena z vključitvijo tudi satelitskih podatkov in metodologijo za oceno tveganja posledic suše. Končni cilj projekta je tudi priprava strategije za boljši odziv na sušo.

Vključevanje deležnikov že v samem začetku projekta je pomembno zato, da bodo rezultati projekta lahko prilagojeni potrebam uporabnikov.

Tudi ostale države podonavske regije, ki so vključene v projekt, v tem obdobju organizirajo svoje nacionalne seminarje. V nadaljevanju projekta bomo nacionalne združili informacije združili v regijske in poskušali izboljšati odziv na sušo na obeh nivojih. Več informacij o tem, kaj se dogaja v ostalih partnerskih državah Podonavja, si lahko preberete na spletni strani transnacionalnega programa Interreg Podonavje.

Sicer pa je nacionalni seminar v slovenskem prostoru nadaljevanje niza posvetovanj na temo upravljanja s sušo v Sloveniji, ki so bila v preteklosti že organizirana v okviru DMCSEE - Sušnega centra za Jugovzhodno Evropo (s sedežem v Sloveniji) in programa Celostno upravljanje s sušo v Srednji in Vzhodni Evropi (Integrated Drought Management Programme in CEE).

Pripete datoteke

9. junij 2017

Strokovno srečanje Okolje, podnebje, alergije

V četrtek, 8. junija 2017, je na Dobrovem, v Goriških Brdih potekalo srečanje o okolju, podnebju in alergijah, ki so ga organizirali Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter Agencija RS za okolje.

Na srečanju so bile predstavljene zakonitosti podnebja, pričakovane podnebne spremembe v prihodnosti, vplivi podnebnih sprememb na zdravje, sistem napovedovanja onesnaženosti zraka z ozonom, ukrepi za izboljšanje zraka na Goriškem, kazalci okolje-zdravje ter sistem spremljanja cvetnega prahu v okolju in alergije pri otrocih.

Po končanem srečanju so imeli udeleženci srečanja možnost ogleda praktičnega prikaza vzorcev in vzorčenja cvetnega prahu.

Na podlagi prispevkov je bil pripravljen zbornik srečanja, s podrobnejšimi informacijami o temah srečanja.

9. junij 2017

Lahko smo pripravljeni na poplave, ob njih lahko zavarujemo svoje zdravje

Agencija RS za okolje (Agencija) in Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) sta na Bogatajevih dnevih predstavila značilnosti poplav v Sloveniji in vpliv poplav na zdravje.

Janez Polajnar z Agencije je povedal, da bodo poplave, ki so v Sloveniji sicer običajen pojav, v prihodnosti pogostejše. Trend kaže, da so večje poplave v zadnjih 10 letih pogostejše, kot so bile pred 30 leti.

Značilnost poplav na območju Slovenije je, da so hudourniške in nastanejo v nekaj minutah do nekaj urah.

Ključnega pomena za pripravljenost družbe nanje je prostorska politika, ki upošteva delovanje voda in ne umešča gradenj na poplavna področja.

Naslednja ukrep pri poplavni varnosti je samozaščita ljudi. Nujno je spremljanje poplavnih opozoril in upoštevanje navodil sil za zaščito in reševanje, zlasti pa izogibanje poplavnim vodam.
Pomembna je tudi prilagoditev bivanjskega sloga. Če že živimo na področju poplav, si uredimo spodnje prostore stavb tako, da nam poplave ne povzročijo škode. Dobro je poznati lastnosti poplavnih voda. Npr. 15 cm poplavne vode podre človeka, 60 cm poplavne vode odnese večji avto….
Polovica vse smrtnih žrtev ob poplavah se zgodi ob reševanju premoženja (reševanje (iz) avta, vožnja po poplavljeni cesti, …)

Povzetek predstavitev Teodore Petraš in Bonije Miljavec z NIJZ o varnosti živil ter preprečevanju nalezljivih bolezni ob poplavah je nazorno predstavljen v povezavi na Letak.

Pripete datoteke

7. junij 2017

Okolje, podnebje in alergije

Vabilo na srečanje, namenjeno spoznavanju vpliva okolja na alergije

Agencija RS za okolje, Nacionalni institut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano vabijo v četrtek, 8. junija 2017, ob 15. uri na srečanje, namenjeno spoznavanju vpliva okolja na alergije v Viteško dvorano gradu Dobrovo v Goriških Brdih.

Pogostost alergijskih bolezni narašča. Na povečano prisotnost alergenov v zraku vplivajo tudi: podnebne spremembe, urbanizacija, onesnažen zrak, uničenje naravne flore in razširjanje tujerodnih vrst.

Na srečanju bodo predstavniki:
- izpostavili pomen sledenja stanju okolja in zdravja ter dostopnost informacij javnostim,
- predstavili alergijske bolezni, ki so posledica izpostavljenosti vdihanim alergenom in njihovo zdravljenje,
- predstavili podatke o alergenih in drugih onesnaževalih v zraku ter vpliv podnebnih sprememb.

Med in po predavanjih bo potekal prikaz vzorcev in vzorčenja cvetnega prahu ter prikaz enostavna metode sledenja cvetnemu prahu v zraku, primerne za naravoslovne krožke za šolske interesne dejavnosti.

Vabljeni.

6. junij 2017

Poplave bodo. Naj nas ne presenetijo in ne ogrozijo zdravja.

Predstavitev napovedovanja in opozarjanja pred poplavami ter vpliva poplav na zdravje

V četrtek, 8. 6. 2017, bo ob 10. uri v Veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, v Murski Soboti potekala predstavitev napovedovanja in opozarjanja pred poplavami ter predstavitev vpliva poplav na zdravje z vidika nalezljivih bolezni in drugih okoljskih dejavnikov.

Perdavatelji:

- Janez Polajnar, ARSO, Hidrologija in napovedovanje poplav v Sloveniji
- Bonia Miljavac, NIJZ, Vpliv poplav na zdravje z vidika okoljskih dejavnikov
- Teodora Petraš, NIJZ, Vpliv poplav na zdravje z vidika nalezljivih bolezni


Na dogodku bo predstavljeno:
- napovedovanje hidroloških razmer in opozarjanje pred poplavami,
- kako hitro lahko naraste in poplavi lokalni potok,
- za koliko se lahko dvigne gladina potoka ali reke v vaši okolici,
- koliko časa se lahko zadržuje poplavna voda na kraških poljih,
- kakšno silo ima voda, ko poplavi cestišče,
- kako lahko mokrišča in urejen gozd prispevajo k boljši poplavni varnosti,
- koliko vode lahko odteče po rekah iz Slovenije v sosednje države,

- kako ravnati z živili pred, med in po poplavi,
- kako je s pitno vodo, ko so poplave,
- kako dolgo se lahko po poplavi obdržijo nadležne plesni,
- nevarnost zadušitve z ogljikovim monoksidom ob sušenju prostorov,
- kako zmanjšati stres,
- kako preprečevati pojav nalezljivih bolezni ob poplavah.

Dogodek poteka v sklopu Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja.

Vabljeni.

5. junij 2017

Megatrendi so plazeč pojav, naj nas ne presenetijo

Ljubljana, 5. 6. 2017. Danes je v Hiši Evropske unije potekala predstavitev aktivnosti glede ocen globalnih megatrendov v povezavi z načrtovanjem okoljske politike ter načrtovanjem in spremljanjem trajnostnega razvoja. Sodobno upravljanje okolja zahteva razumevanje, da so vplivi na okolje vse bolj globalizirani. Na stanje okolja, na vzorce potrošnje in kakovost življenja vplivajo različni dolgoročni (mega)trendi: migracije, staranje prebivalstva, gospodarska rast, trgovinskimi tokovi, tehnološki napredek in mednarodno sodelovanje.

Povečana raba virov in povečani izpusti, ki so bili posledica svetovne gospodarske rasti v zadnjih desetletjih, so zmanjšali pozitivne učinke zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in onesnaževanja v Evropi in hkrati povzročili nove nevarnosti. Globalnih megatrendi (GMT) lahko izničujejo lokalna dobra ravnanja z okoljem. Globalizacija dobavnih verig pomeni, da do številnih vplivov evropske proizvodnje in potrošnje prihaja tudi drugod po svetu, kjer imajo evropska podjetja, potrošniki in oblikovalci politik razmeroma omejeno znanje, motivacijo in možnosti, da bi nanje vplivali.

Globalizacija in razvoj GMT pomenita, da okoljskih razmer in politik v Evropi in na nacionalni ravni ni mogoče popolnoma razumeti — ali v celoti upravljati — ločeno od svetovnega dogajanja. GMT bodo v prihodnosti spremenili vzorce potrošnje ter vplivali tudi na slovensko okolje in podnebje. Če bomo na to pripravljeni, lahko priložnosti, ki jih prinaša razvoj, izkoristimo za doseganje lastnih okoljskih ciljev (ki so del NPVO in SRS) in za približevanje ciljem, ki so opredeljeni v 7. okoljskem akcijskem programu.

GMT pomeni veliko družbeno, ekonomsko, politično ali tehnološki spremembo, ki se izoblikuje počasi. Ko pa se, vpliva na veliko aktivnosti, procesov in tudi na naš dojemanje pojavov, tako na ravni vlad kot družbe. Njen vpliv je dolgoročen in lahko traja več desetletij.

Megatrendi, kot jih je identificirala Evropska agencija za okolje, se nanašajo na
- demografske značilnosti prebivalstva,
- gospodarsko rast,
- vzorce proizvodnje in trgovinske tokove,
- tehnološki napredek,
- siromašenje ekosistemov in
- podnebne spremembe.

Pripete datoteke

1. junij 2017

Celovito upravljanja z vodami s pomočjo opreme QGIS/FREEWAT

Ljubljana, 1. 6. 2017. Na Agenciji RS za okolje je danes potekala predstavitev visokotehnološke odprtokodne programske opreme QGIS/FREEWAT. QGIS/FREEWAT na enem mestu združuje orodja za pripravo, analizo in hrambo prostorskih podatkov ter orodja za postavitev in zagon numeričnih modelov.

Pri platformi FREEWAT gre za obširen QGIS vtičnik, ki omogoča postavitev ter zagon numeričnih modelov toka podzemne vode, omogoča povezavo podzemne-površinske vode, model prenosa snovi v ne/zasičeni coni, vključno s kalibracijo in validacijo modelov ter analizo občutljivosti. Platforma predstavlja modelirno okolje za simulacijo količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda ter nudi podporo pri upravljanju z vodami (optimizacija porabe vode, upravljanje namakanja). Z numeričnimi modeli podzemnih/površinskih voda je možno tudi ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb po različnih scenarijih.

Ob tej priložnosti so strokovnjaki Agencije RS za okolje in Instituta za ekološki inženiring predstavili vpliv podnebnih sprememb na vodni krog, uporabnost numeričnih modelov toka podzemne vode pri upravljanju z vodami, celostno spremljanje vodne bilance z modelom mGROWA-SI ter vodonosnik Vrbanskega platoja, kot vira pitne vode za Dravsko kotlino. Sledila je razprava na temo možnosti uporabe/povezljivosti hidro-geoloških modelov na platformi QGIS/FREEWAT.

foto

26. maj 2017

Uprava RS za jedrsko varnost je na Vrhniki opravila meritve radioaktivnosti

Uprava RS za jedrsko varnost je 25.5.2017 po požaru v podjetju KEMIS d.o.o. na Vrhniki opravila indikativne meritve, s katerimi bi ugotovila prisotnost radioaktivnih materialov oziroma virov sevanja. Ugotovili so, da je na vhodu v podjetje nameščen portalni monitor radioaktivnosti, s katerim preventivno pregledajo vse pošiljke. Uprava RS za jedrsko varnost z opravljenimi meritvami na lokaciji ni zaznala povišane ravni sevanja. Izmerjeno radioaktivno sevanje ustreza naravnemu ozadju.

26. maj 2017

Slovenija po kakovosti kopalnih voda ostaja v vrhu Evrope

Poročilo o kakovosti kopalnih voda, ki ga je izdala Evropska agencija za okolje, uvršča Slovenijo na prvo mesto v kategoriji kopalnih voda na morju. Med 30 državami je ena tistih, ki tudi na celini nima slabih kopalnih voda.

Danes so v Portorožu mag. Mateja Poje, z Agencije RS za okolje, Sandra Martinčič Loboda in mag. Neset Dulai, iz Javnega podjetja OKOLJE Piran ter Jadran Klinec, direktor Uprave Republike Slovenije za pomorstvo predstavili kakovost kopalnih voda v Sloveniji, vpliv obiska turistov v turistični sezoni na morje in obalo vpliv ladijskega prometa in navtičnega turizma na morsko okolje.

foto

Povezane strani

25. maj 2017

Podatki o preliminarnih rezultatih analiz vod Tojnice in Ljubljanice vzorčenih 22. 5. 2017

22. 5. 2017 sta Agencija RS za okolje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvedla drugi zajem vzorcev Tojnice in Ljubljanice za preiskave onesnaženosti površinskih voda na območju pogorišča.

Vzorci so bili odvzeti na štirih merilnih mestih, in sicer:
- Tojnica pri gasilnem domu v Sinji Gorici (ničelno stanje, brez vpliva nevarnih snovi, ki so bile posledica požara),
- Tojnica pri obratu Kemisa,
- Tojnica pred izlivom v Ljubljanico na lokaciji Pot na Tojnice 39 in
- Ljubljanica, približno 200 m pod izlivom Tojnice.

Pripete datoteke

24. maj 2017

Podatki o monitoringu tal ter čiščenju Tojnice in zdravstvena priporočila po požaru na Vrhniki

Na Agenciji za okolje je danes potekala predstavitev prvih analiz vzorcev tal, odvzetih po požaru v podjetju Kemis, predstavitev interventnih ukrepov čiščenja vode v potoku Tojnici Direkcije RS za vode ter zdravstvenih priporočil za prebivalece Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Podatki in dejavnost sot predstavljeni v celotnem sporočilu za javnost.

23. maj 2017

Podatki o preseženih vrednostih atrazina in flufenaceta v Tojnici in Ljubljanici

Kvalitativna identifikacija organskih spojin vzorcev potoka Tojnica in Ljubljanice (16. 5. 2017) je pokazala tudi prisotnost pesticidov atrazina, propazina in flufenaceta. Zato je Agencija RS za okolje odredila še kvantitativno analizo prisotnih pesticidov na vseh štirih mestih vzorčenja in sicer:

- Tojnica pri gasilnem domu v Sinji Gorici (ničelno stanje, brez vpliva nevarnih snovi, ki so bile posledica požara),
- Tojnica pri obratu Kemisa in
- Tojnica pred izlivom v Ljubljanico na lokaciji Pot na Tojnice 39
- Ljubljanica, približno 200 m pod izlivom Tojnice.

Rezultati kažejo na izjemno onesnaženost tudi s pesticidi. V potoku Tojnica je bila na vzorčnem mestu pri Kemisu izmerjena koncentracija 87 mikrogramov atrazina na liter in 31 mikrogramov flufenaceta na liter.

Na vzorčnem mestu Tojnica, Pot na Tojnice so bile koncentracije še višje in sicer 350 mikrogramov na liter atrazina ter 110 mikrogramov na liter flufenaceta.

Največja dovoljena koncentracija atrazina v površinski vodi je 2 mikrograma na liter in je bila presežena tudi na merilnem mestu Ljubljanica, približno 200m dolvodno od izliva Tonjica.

Poleg navedenih so bili v vzorcih Tojnice kvantificirani še sledeči pesticidi: propazin, simazin, desetil-atrazin, dimetenamid, N,N-dietil-m-toluamid in terbutilazin. V Ljubljanici so bili določeni atrazin, flufenacet, propazin in simazin.

Pripete datoteke

23. maj 2017

Predstavitev prvih podatkov o analizah tal, odvzetih po požaru v podjetju Kemis

V sredo, 24. 5. 2017, bo ob 13.00, na Agenciji RS za okolje, Vojkova 1b Ljubljana, v sejni sobi laboratorijskega prizidka predstavitev prvih analiz vzorcev tal na štirih lokacijah (od skupno enajstih), odvzetih po požaru v podjetju Kemis ter predstavitev interventnih ukrepov čiščenja vode v potoku Tojnici Direkcije RS za vode

Rezultate analiz in svoje dejavnosti bodo pojasnili predstavniki Agencije RS za okolje, Nacionalnega instituta za javno zdravje in Direkcije RS za vode.

19. maj 2017

Okoljske posledice nesreče v podjetju Kemis

Agencija RS za okolje je ob požaru v podjetju Kemis pričela s spremljanjem stanja okolja. V sporočilu so navedni podatki o meritvah.

17. maj 2017

ARSO nadaljuje z meritvami drobnih delcev v zraku ob podjetju Kemis

Ponovne meritve koncentracij živega srebra v zraku

Agencija RS za okolje (Agencija) je 17. 5. nadaljevala z meritvami delcev PM 10 na lokaciji pri podjetju Kemis na Vrhniki. Koncentracije so se preko noči znižale na ravni, primerljive s koncentracijami na drugih merilnih mestih po Sloveniji. Preko dneva so koncentracije ponovno narasle zaradi dejavnosti v okolici merilnega mesta.

Predstavniki Instituta Jožef Štefan in Agencije so 17. 5. ponovili meritve koncentracij živega srebra na lokaciji kot 16. 5. Dodatne meritve so izvedli ob šolah Ivana Cankarja ter Antona Martina Slomška na Vrhniki. Meritve ob tovarni so pokazale občutno znižanje koncentracij živega srebra, ob šolah pa ravni, ki so značilne za neonesnažena območja.

Agencija je prejela potrditev Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, da bo večina analiz površinskih voda in zemljine opravljena do konca tega tedna.

Predstavitev podatkov o onesnaženju okolja bo na novinarski konferenci, ki jo bo organiziral štab Civilne zaščite na Vrhniki, predvidoma v petek, 19. 5.

12. maj 2017

Agencija išče administratorja za MS Windows okolje (m/ž)

Agencija RS za okolje razpisuje prosto delovno mesto za okoljskega inženirja – pripravnika, v Službi za analitično podporo delovnim procesom (administrator MS Windows okolja), za določen čas osmih mesecev s polnim delovnim časom.

Rok prijave je do vključno 19. maja 2017.

Pripete datoteke

10. maj 2017

Izpusti toplogrednih plinov

Osvežen okoljski kazalec

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2014 so se slovenski izpusti toplogrednih plinov (TGP) zmanjšali in so bili za 9,5 % nižji kot v letu 2013. Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU, saj so bili izpusti iz sektorjev izven ETS v letu 2014 za 15,3 % nižji od dodeljenih količin za to leto.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2014 bili 18,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 9,5 % manjši kot leta 2013. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala sektor energetika (-23,0 %) in sektor raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (-17.0 %). Nekoliko višji izpusti kot v letu 2013 so bili zabeleženi v industriji in kmetijstvu.

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2014 - 81,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,1 %).

V Sloveniji so v letu 2014 gozdovi prekrivali več kakor 59 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2014 so bili -6.906 kiloton CO2 ekv. Kljub pomembnosti gozdov, kot ponorov CO2, pa države članice za znižanje izpustov do 2020 teh ponorov ne bodo mogle uveljavljati.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi (ETS) in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se bodo zniževali zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki bodo vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2014 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji znižale za 17,2 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Slovenija je v letu 2014 imela 15,3 % nižje izpuste od najvišjih dovoljenih za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 % vseh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2014 kar 99,1 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39% višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014 so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, kljub temu pa so bili izpusti v letu 2014 še vedno za 21,6 % višji, kot leta 2005.

Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 16,2 % izpustov. V letu 2014 so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 2,8 %, vendar so bili še vedno za 4,7 % nižji kot leta 2005. Vzrok za nižje izpuste je predvsem intenziviranje živinoreje in s tem zmanjšanje števila glav živine ter boljše ravnanje z gnojem v prašičereji.

S 13,5 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2014 za 12 % nižji kot leto poprej in za 32,2 % nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so še: preostala raba goriv v industriji (5,7 %), ravnanje z odpadki (4,7 %), preostali procesni izpusti (4,3 %) ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike… 4,1 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja.

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil leta 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:
• EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 20 %,
• povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 % v končni rabi energije,
• doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
• 20 % povečanje učinkovite rabe energije.

10. maj 2017

Obilne padavine od 25. do 28. aprila 2017

Nad Skandinavijo in srednjo Evropo je bilo proti koncu aprila ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje je bilo tudi nad zahodnim in severnim Sredozemljem.

28. aprila se je ciklonsko območje s svojim središčem iznad severnega Sredozemlja pomaknilo nad zahodni Balkan. Vremenska fronta se je zadrževala na Alpah in šele v noči na 28. april prešla Slovenijo. V višinah je dolina s hladnim zrakom iznad Skandinavije segala nad Pirenejski polotok in se le počasi pomikala proti vzhodu. Nad območjem Alp je v višinah pihal močan jugozahodni veter, s katerim je pritekal topel in vlažen zrak.

28. aprila pa je v spodnjih plasteh ozračja od severovzhoda nad Slovenijo pritekal nekoliko hladnejši zrak.

5. maj 2017

Poplavljanje rek 27. in 28. aprila 2017

Ob prvem večjem razlivanju voda v letošnjem letu so reke poplavljale v večjem delu države. Poplav ni bilo na severovzhodu in jugu. Količino in hitrost neposrednega odtoka padavin v reke so zmanjševale obilna vegetacija in sušna tla. Pretoki rek so bili pred porastom v večjem delu države mali.

Obilne padavine so se pričele 27. aprila na širšem območju Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp ter se 28. aprila okrepile in razširile proti vzhodnemu, osrednjemu in zahodnemu delu države.

Prva razlivanja so se od severozahoda (Posočje, povodje Bohinjske Bistrice, porečje zgornje Save) in severa (porečje Kamniške Bistrice) 28. aprila zjutraj in čez dan krepila in se širila na vzhodu do Koroške (Meža, Mislinja, Suhadolnica) in porečja Savinje ter na osrednji (Ljubljansko barje) in zahodni del države (porečje Vipave). Proti vzhodu države se je poplavno območje razširilo ob Savi, po kateri je potoval in se ponekod krepil poplavni val iz zgornjega toka, ki je dosegel iztok iz države (Jesenice na Dolenjskem) 29. aprila zjutraj.

Med dvema porastoma rek 27. in 28. aprila so se veliki pretoki rek v severozahodni Sloveniji večinoma ohranjali. Reke so 28. aprila poplavljale tudi na širših poplavnih območjih. Hitro so naraščali manjši vodotoki in hudourniške vode, ki so sovpadale s plazovi.

Agencija Republike Slovenije za okolje je na dogodek pričela opozarjati v sredo 26. aprila. Pred in med poplavnim dogodkom je bilo izdanih več poplavnih opozoril. O dogajanju so bile obveščene hrvaške in italijanske hidrološke službe.

26. april 2017

Predstavitev čezmejnega upravljanja z vodami predstavnikom Jordanije, Tunizije in Egipta

Na Agenciji za okolje Republike Slovenije smo 26. aprila gostili študijski obisk sodelujočih v projektu Water Sum, iz Jordanije, Tunizije in Egipta.

Udeležili so se ga predstavniki okoljskih ministrstev držav, ki delujejo na področju čezmejnega sodelovanja na področju upravljanja z vodami. Poslanstvo tovrstnega čezmejnega sodelovanja je upravljanje skupnih vodnih virov in usklajevanje dejavnosti, ki podpirajo upravljanje in ohranjanje voda s potencialnim čezmejnim vplivom.

Predstavniki študijskega obiska se udeležujejo več srečanj s predstavniki okoljskega ministrstva Slovenije, ki z Madžarsko in Hrvaško deli skrb za nekatere skupne vodne vire in ima s prenosom informacij in znanja na področju čezmejnega sodelovanja z upravljanjem z vodami bogate izkušnje.

Predstavili smo primer sodelovanja - Sistem napovedovanja poplav, ki poteka v okviru čezmejnega projekta »Porečje reke Save« (Sava River Basin). Poleg tega smo udeležencem prestavili nedavno vzpostavljen projekt »Tveganje za sušo v Podonavju« (DriDanube), ki bo na področju upravljanja s sušo in vodami povezal države Podonavja, ter bogate izkušnje na področju upravljanja s sušo, ki so plod delovanja centra za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi (DMCSEE).

foto

26. april 2017

Mraz 21. in 22. aprila 2017

V ponedeljek, 17. aprila, je nad severnim Sredozemljem od severovzhoda nad Slovenijo začel pritekati hladnejši zrak. Dotok hladne zračne mase se je še okrepil naslednji dan.

Nad območjem Alp so v torek, 18. aprila, in v sredo, 19. aprila, pihali močni severni vetrovi. Na severni strani Alp in na osrednjem Balkanu je snežilo do nižin, ponekod je zapadlo rekordno veliko snega za drugo polovico aprila.

Najhladnejši zrak je gore preplavil 20. aprila, zaradi vetrovnega in deloma oblačnega vremena pa v nižinah jutro ta dan ni bilo izjemno hladno.

V noči na petek, 21. aprila, je naše kraje še preplavljal mrzel zrak, hkrati pa je veter v spodnjih plasteh ozračja pričel slabeti. Ker se je veter dokončno umiril, sta bili petkovo in sobotno jutro po večini Slovenije zelo hladni.

Po razjasnitvi in umiritvi vetra sta po nižinah sledili mrzli jutri 21. in 22. aprila. V prvem od obeh juter se je marsikje ohladilo pod –3 °C.

Zaradi izrazitega nočnega ohlajanja zraka od tal je bilo tik nad tlemi še bistveno hladneje kot na višini dveh metrov, znotraj meteorološke hišice.

Z minimalnim termometrom, postavljenim pet centimetrov nad tlemi in neposredno izpostavljenim dolgovalovnemu sevanju tal in ozračja, smo v Ratečah izmerili –11,6 °C, v Celju –9,0 °C, na Letališču ER Maribor –7,8 °C, v Murski Soboti –7,0 °C, v Ljubljani –5,6 °C, v Novem mestu –5,3 °C in na Letališču Portorož –1,6 °C (21. aprila).

Omenjene vrednosti temperature približno odgovarjajo temperaturi zgornjega dela nizkih rastlin (trava in večina kulturnih rastlin na poljih in vrtovih v tem letnem času).

24. april 2017

Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo

8. Eko konferenca

Danes je na Agenciji RS za okolje, potekala 8. Eko konferenca z naslovom Med predpisi in zrakom, ki ga dihamo. Pripravljavci dogodka, Društvo Planet Zemlja, Slovensko meteorološko društvo, Gradbeni inštitut ZRMK in Agencija RS za okolje so želeli opozoriti na dobre prakse varovanja okolja in vse močnejšo soodvisnost ekologije in ekonomije.

Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije, ki opredeljuje pogoje za še primerno življenjsko okolje, živi 92 % vsega svetovnega prebivalstva na območjih, ki so z vidika onesnaženosti zraka neprimerna. Tudi v Sloveniji imamo pogosta obdobja onesnaženosti zraka z delci PM10 in ozonom, ki imata škodljiv vpliv na zdravje. Žal onesnaženost ni omejena samo na zunanji zrak, ampak je prisotna tudi znotraj stavb.

Viri onesnaženosti zraka so neučinkovite kurilne naprave, promet, resuspenzija. Kraji z bolj onesnaženim zrakom v Sloveniji izvajajo programe za izboljšanje kakovosti zraka. Ni zanemarljivo, da lahko tudi posamezniki pripomoremo k izboljšanju.

S spremljanjem kakovosti zraka Agencija opozarja javnost na obdobja onesnaženosti in omogoča podlage za pripravo ukrepov za posamezne kraje.

foto

21. april 2017

Izdano okoljevarstveno soglasje za Bežigrajski športni park

Agencija RS za okolje je v ponovnem postopku izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka.

Upravno sodišče je 7. 4. 2016 odpravilo odločbo, s katero je bilo okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka zavrnjeno zaradi prekomernega obremenjevanja s hrupom v času gradnje. Sodišče je odločbo odpravilo, ker stranka ni imela možnosti izjasnitve do navedb stranskih udeležencev v postopku. Agencija RS za okolje (Agencija) je v ponovljenem postopku stranko ter stranske udeležence v postopku seznanila z vsemi dejstvi ter jim dala možnost izjasnitve. Pri svoji odločitvi je upoštevala vso prejeto dokumentacijo v času trajanja postopka. Pripombe in mnenja drugih organizacij ter stranskih udeležencev je smiselno upoštevala v obliki pogojev oz. se do njih opredelila v obrazložitvi odločbe.

Stranka Bežigrajski športni park (BŠP d. o. o.) je z zadnjo dopolnitvijo Poročila o vplivih na okolje z dne 24. 11. 2016 odpravila prekomerno obremenjenost s hrupom med gradnjo s podaljšanjem časa gradnje in z uporabo strojev z nižjo zvočno močjo.

Pri obravnavi obremenjenosti s hrupom je Agencija upoštevala opredelitev III. območja varstva pred hrupom, kot jo določa veljavni izvedbeni prostorski akt Mestne občine Ljubljana. S spremembo občinskega prostorskega načrta (Uradni list RS, 95/15 z dne 10. 12. 2015) se je spremenila tudi razvrstitev dela Fondovih blokov iz II. v III. stopnjo varstva pred hrupom.

Agencija je v izreku okoljevarstvenega soglasja predpisala projektne in okoljevarstvene pogoje glede časa obratovanja, varstva zraka, varstva voda, ravnanja z odpadki, varstva pred hrupom in vibracijami, svetlobnega onesnaževanja, elektromagnetnega sevanja, kulturne dediščine, varstva krajine in prometne varnosti.

Pripete datoteke

19. april 2017

Ob koncu tedna nevarnost nizkih temperatur

Spremljajte razvoj vremena

Večji del srednje in južne Evrope je preplavil mrzel polarni zrak. Najnižje jutranje temperature se bodo v večjem delu Slovenije spustile pod ničlo, kar lahko povzroči poškodbe na rastlinah zaradi nizkih temperatur zraka.

Priporočamo, da se v petek in soboto rastline prekrijejo s pokrivali oziroma izvaja protislanska zaščita in na ta način zmanjša tveganje zaradi pozebe. Priporočamo budno spremljanje razvoja vremena v prihodnjih dneh.


Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO je fenološki razvoj od 10 do 14 dni zgodnejši od običajnega, k čemur je pripomoglo nadpovprečno toplo vreme v marcu in v prvi polovici aprila.

Trenutno so koščičaste vrste sadnih dreves v razvojni fazi plodičev, podobno tudi hruške. Zgodnje sorte jablane so ponekod že odcvetele, v večini pa polno cvetijo in odcvetajo. Izjeme so le višje in izpostavljene lege, kjer so cvetni brsti še v fazah mišjega ušesca, balončka oziroma prvih odprtih cvetov.

Vinska trta ob normalnih temperaturnih razmerah začne z aktivno rastjo, ko povprečne dnevne temperature preidejo 10 °C. Na Goriškem in v Brdih so že razviti prvi listi, od 6 do 8 dni bolj zgodaj kot običajno. Tudi v drugih vinogradniških legah v podravskem in posavskem vinorodnem območju že lahko opazimo razvoj mladih poganjkov. Občutljivost na pozebo je odvisna od sadne vrste, sorte in predvsem od razvojne faze. Če se brsti pripravljajo k cvetenju, a so ti še zaprti, lahko prenesejo temperaturo do okoli -3 °C. Ko se cvetovi odprejo pa so lahko kritične temperature že okoli -2 °C.

Oplojeni cvetovi in mladi plodiči so najbolj občutljivi. Pri koščičarjih, pečkarjih in orehu jih lahko uniči temperatura zraka pod -1 °C, za marelice pa je usodna že -0,5 °C, še toliko bolj, če kritične temperature trajajo več ur. Mlade poganjke in listi vinske trte uničijo temperature pod -1 °C.

Povezane strani

11. april 2017

Obletnici močnih potresov: posoškega in ljubljanskega

Ta teden obeležujemo dve obletnici močnih potresov: 12. aprila 1998 so se zatresla tla v Zgornjem Posočju, 14. aprila 1895 pa je bila zaradi potresa zelo poškodovana Ljubljana. Gre za dva izmed najmočnejših potresov na slovenskih tleh. Oba sta povzročila veliko škodo, v obeh primerih je obnova trajala več kot desetletje. K sreči v Posočju ni bilo človeških žrtev, pri ljubljanskem je pa umrlo 21 ljudi.

Ta dogodka nas spominjata, da živimo na potresnem območju, kjer se lahko kadarkoli ponovi močan potres. Potresa ne moremo napovedati niti preprečiti, lahko pa se nanj ustrezno pripravimo.

potresa

Pripete datoteke

5. april 2017

Padavine preskromne, spomladanska suša se nadaljuje

Po daljšem suhem obdobju so nas 4. in 5. aprila zajele krajevne plohe in nevihte. V osrednjem delu Slovenije je padlo 10 do 20 mm padavin, na jugu in severu države okoli 5 mm.

Padavine so bile zelo neenakomerno porazdeljene, tako da je veliko krajev na vzhodu in severozahodu države ostalo suhih.

V osrednji Sloveniji so padavine nekoliko osvežile le površinski sloj tal, kar bomo lahko hitro opazili v zelenenju trave. Vodo v tleh bodo s pridom izkoristila tudi ozimna žita in spomladanske setve.

Po napovedih se bo v prihodnjih dneh nadaljevalo suho in nadpovprečno toplo vreme, kar pomeni, se bo površinski sloj tal ponovno izsušil.



Vodnatost rek in podzemnih voda

Vodnatost rek je večinoma mala in se počasi še zmanjšuje. Ob včerajšnjih krajevnih plohah so posamezne manjše reke na širšem območju osrednje Slovenije in tudi ponekod na severu države porasle do srednjih pretokov in trenutno upadajo. Srednje pretoke ohranjajo tudi reke na severozahodu in reka Mura.

Danes in v prihodnjih dneh, predvidoma do pričetka naslednjega tedna, se bo mala vodnatost rek v splošnem ohranjala. Ob predvidenih krajevnih plohah danes in jutri lahko posamezne manjše reke prehodno porastejo do srednje vodnatosti. Trenutni izgledi pa kažejo na možnost manjšega povečanja vodnatosti rek sredi prihodnjega tedna.

V naslednjih dneh pričakujemo tudi postopno zmanjševanje vodnih gladin podzemnih voda. Padavine v preteklih dneh na večini merilnih mest niso povzročile znatnejšega zvišanja gladine podzemne vode tako zaradi premajhne količine le-teh kot tudi zaradi porabe vode za rast rastlin. Sicer je količinsko stanje podzemne vode ob začetku aprila v območju podpovprečnih do normalnih vrednosti za ta letni čas vendar je na večini merilnih mest izražen trend zniževanja vodnih gladin. Izjema so le nekatera merilna mesta v vplivnem pasu reke Mure in nekateri kraški izviri, na katere posredno ali neposredno vpliva taljenje snega v visokogorju.

4. april 2017

Poročilo Agencije RS za okolje o zelo toplem mesecu marcu

Večina dni marca 2017 je bila po Sloveniji znatno toplejša od dolgoletnega povprečja, izrazito
hladnih obdobij pa nismo beležili. Zaradi precej jasnega vremena, deloma pa tudi
zaradi vse bolj izrazite suše, je bila zlasti po nižinah razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo v številnih dneh zelo velika, tudi okoli 20 °C.

Padavin je bilo v večjem delu države malo, manj kot polovica dolgoletnega povprečja. V
Murski Soboti smo jih izmerili le 14 mm, kar je le 30 % običajne količine za marec. Izdatno je
deževalo ali snežilo le ponekod na severozahodu: v Ratečah je bilo padavin 90 mm (dolgoletno
povprečje znaša 87 mm), v Bovcu 256 mm (povprečno okoli 163 mm) in na Voglu 313 mm.
Pri tem je omembe vredno, da je znatni del teh padavin padel 28. februarja, a ker merimo
dnevno višino padavin na opazovalnih postajah ob 7. uri zjutraj in podatek pripišemo dnevu
meritve, so zato pripisane marcu.

Sončnega vremena je bilo marca 2017 veliko, število sončnih ur je znašalo okoli ali malo nad
200, kar je za petino do polovico nad dolgoletnim povprečjem.

Zaradi toplega in suhega vremena in obilice sončnih ur je sredi ali proti koncu meseca nastopila
suša, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje pa je 1. aprila razglasila veliko
požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne države.

Razmere v Evropi

Marec 2017 je bil skoraj povsod po Evropi toplejši od povprečnih razmer v
obdobju 1981–2010. Vzrok za nadpovprečno toplo vreme nad severnim delom Evrope
so nadpovprečno močni zahodni do severozahodni vetrovi, ki so prinašali sorazmerno toplo
zračno maso iznad Atlantika in hkrati onemogočali prodore hladnega zraka s severa in vzhoda.
V južnem delu Evrope je glavni krivec za visoko povprečno temperaturo zraka odsotnost
močnejših ohladitev s severa.

Povezane strani

31. marec 2017

Strokovni posvet o vročinskih valovih in kazalcih za spremljanje vročine

Danes je na Agenciji RS za okolje potekal strokovni posvet o vročinskih valovih, ki sta ga pripravila Agencija in Slovensko meteorološko društvo.

V meteorologiji spremljajo ekstremne temperaturne razmere in vročinske valove z različnimi kazalci. Enotnega kazalca za spremljanje vročine na svetovni ravni ni, ker je pri tem odločilen uporabniški vidik. Na vročino se tako ljudje kot ostali živi svet ter tudi kulturna krajina do neke mere lahko prilagodijo. Sposobnost prilagodljivosti pa je različna, zato so tudi kazalci za spremljanje vročine prilagojeni različnim ciljnim skupinam.

Tudi v Sloveniji zaradi redke ogroženosti zaradi vročine v preteklih desetletjih še ni definiran enoten kazalec za spremljanje vročine. Vročinski valovi v preteklem desetletju in grožnje vročinskih valov v prihodnosti pa nas silijo k definiciji kazalca (ali več teh), s katerim bi lahko spremljali vročino na državni ravni. Enotna definicija je pomembna tako za opozarjanje na vročino, kot za spremljanje značilnosti ekstremnih temperaturnih razmer ter pripravo ustreznih ukrepov prilagajanja.

foto

Pripete datoteke

30. marec 2017

Spomladanska suša se nadaljuje

Nadpovprečno toplo in suho vreme, ki vztraja skoraj ves marec, se nadaljuje. Vremenski obeti ne kažejo obilnejših padavin, zato lahko pričakujemo, da se bosta izsušenost tal in sušni stres še povečevala.

Izsuševanju so najbolj izpostavljena gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo. Sušni stres v tem času najbolj ovira razraščanje ozimnih žit, oteženo je tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.

Še bolj izpostavljene sušnemu stresu so jare setve žit, ki so trenutno v fazi vznika oziroma v občutljivih fazah razvoja prvih listov, njihove šibke koreninice pa so le s težka kos izsušenim tlem. Sušni stres v zgodnjih fazah razvoja zmanjšuje možnost, da se bodo jari posevki razvili v optimalnem času, še pred morebitno poletno sušo.

Oviran je tudi vznik zgodnjih setev vrtnin in sajenja vrtnin na prosto, ki v takih razmerah potrebujejo pomoč z namakanjem.

Vremenske razmere omogočajo precejšnje izhlapevanje, med 2 in 3 litre vode na kvadratni meter na dan. Od zadnjega poročanja pred desetimi dnevi, se je izsušenost površinskega sloja tal še povečala. Deževalo je le na začetku meseca, v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je padlo okoli 30 mm dežja oziroma slabih 40 % običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec.

Precej manj, le okoli 15 mm oziroma komaj 30 % običajnih količin padavin, so namerili na severovzhodu države. Nekaj več padavin je dobil le zahod države, Goriška 76 mm oziroma 70 % v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, obalno območje pa precej manj, le slabih 30 mm.

Letošnji marec je eden najtoplejših v zgodovini meritev. Podobno topli so bili marci 2014, 2012 in 1994.

24. marec 2017

Terenske vaje za študente geografije treh slovenskih univerz

V petek, 24. marca 2017, v tednu obeleženja Svetovnega dneva voda, so Agencija RS za okolje (ARSO), Zveza geografov Slovenije in Oddelki za geografijo treh slovenskih univerz - Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem – pripravili skupne študentske terenske vaje, namenjene poznavanju vodnih razmer reke Rižane in v Koprskem zaledju.

Študentje so si ogledali vodno zajetje ob izviru Rižane in čistilno napravo Vodarne Rižana, skupaj s sodelavci ARSO izvedli meritev pretoka na Rižani in se seznanili s celotno hidrološko dejavnostjo: z meritvami, analizami in hidrološkimi napovedmi.

Obiskali so tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok ter mareografsko postajo v Kopru.

Združene terenske vaje treh univerz so v sodelovanju z ARSO in Zvezo geografov Slovenije potekale drugič. Lansko leto so študentje na podoben način spoznavali hidrološke značilnosti Ljubljanskega Barja.

foto

23. marec 2017

Svetovni dan meteorologije

Pomen oblakov za vreme, podnebje in vodni krog

Oblaki so osrednjega pomena pri pripravi vremenskih napovedi in opozoril; so tudi ključni element negotovosti v raziskavi o podnebnih spremembah. Potrebno jih je bolje spoznati in razumeti, kako vplivajo na podnebje in kako bo spremenjeno podnebje vplivalo na oblake.

Poleg tega, da imajo oblaki odločilno vlogo v napovedovanju vremena in opozarjanju na nevarne vremenske in hidrološke dogodke, so glavna sestavina vodnega kroga in podnebnega sistema. S ključno vlogo v kroženju vode določajo globalno porazdelitev vodnih virov.

Oblaki so bili, so in bodo navdih številnim umetnikom, navdušujejo pa tudi številne občudovalce narave. Svetovni dan meteorologije je tudi priložnost za ponovno dojetje naravne lepote in estetike oblakov, ki navdihuje umetnike, pesnike, glasbenike, fotografe in druge navdušence.

foto

22. marec 2017

Razumeti oblake

Vabilo na obeležitev Svetovnega dneva meteorologije

Dogodek bo potekal 23. marca 2016 od 10. do 11. ure, na Agenciji RS za okolje, Vojkova 1b Ljublana, v veliki sejni sobi v 4. nadstropju.

Vpliv oblakov bodo predstavili:

• dr. Klemen Bergant, Direktor urada za meteorologijo, Pozdravni nagovor
• Mojca Sušnik, Sektor za analize in prognoze površinskih voda, Med napovedjo vremena in opozorilom pred poplavami
• dr. Peter Frantar, Sektor za hidrogeološke analize, Celostno spremljanje vodne bilance
• mag. Mojca Dolinar, Sektor za aplikativno meteorologijo, Vodni krog v prihodnosti

Oblaki so prvi znanilec poslabšanja vremena, zato jih človek pozorno spremlja in proučuje odkar se zaveda svoje odvisnosti od vremena. Razumevanje oblakov je ključnega pomena pri napovedovanju vremena, pa tudi pri ocenjevanju podnebnih sprememb.

Prosimo, da svojo udeležbo najavite na e-pošto andrej.vuga@gov.si.

Zelo pomemben je njihov vpliv na vodni cikel, kot prepreka za sončne žarke pa izrazito vplivajo tudi na količino energije, ki jo zemeljskemu površju pošilja sonce.

Ker pa so procesi v ozračju, ki vplivajo na razvoj oblakov, zelo zapleteni, predstavljajo oblaki enega glavnih virov negotovosti pri ocenjevanju podnebnih sprememb.

21. marec 2017

Suha kmetijska tla ob začetku spomladanske rasti

Izredno toplo, suho in pogosto vetrovno vreme je v preteklih dvajsetih dneh močno osušilo površinski sloj tal. Vremenske razmere so povzročile za ta čas močno izhlapevanje. Ponekod je v posameznih dneh izhlapelo tudi do 3 litre vode na kvadratni meter na dan.

V osrednjem in vzhodnem delu Slovenije je le na začetku meseca padlo okoli 30 mm dežja oziroma le od 35% do 50 % običajnih padavin v marcu, ki tudi pregovorno velja za suh mesec.

Precej manj, okoli 15 mm oziroma komaj dobrih 10% običajnih količin padavin je padlo na severovzhodu.

Le zahod države je dobil do 50 mm padavin.

Meteorološka vodna bilanca, ki prikazuje razliko med padavinami in izhlapevanjem, povsod po Sloveniji kaže negativno sliko. Zaloga vode v površinskem sloju tal se vztrajno zmanjšuje. Najbolj izpostavljena izsuševanju so gola preorana tla, ki še čakajo primerne razmere za pripravo pred spomladansko setvijo.

Povprečne temperature zraka so skoraj povsod po Sloveniji že prešle temperaturni prag 5 °C, kar sproža fotosintetsko aktivnost, kar ponekod že opazimo v zelenenju travnikov. Sočasno pomanjkanje vode v tleh lahko povzroča spomladanski sušni stres ozimnim posevkom, ki jim presuha tla otežujejo tudi črpanje hranil, ki so bila dodana s spomladanskim dognojevanjem.

Tudi vremenski obeti za prihodnje dni ne kažejo obilnejših padavin. Ogrevajo se tudi tla, na zahodu je povprečna temperatura tal v setveni globini že nad 10 °C, v zadnjem tednu pa se je setveni sloj tal ogrel do 10 °C tudi drugod po Sloveniji. Izjeme so le hriboviti predeli. Pri izbiri časa setve posameznih poljščin in zelenjadnic je potrebno upoštevati zanje primerno temperaturo tal (glej povezavo).

21. marec 2017

Čistilne naprave izboljšujejo ekološko stanje slovenskih rek

Sporočilo za javnost ob Svetovnem dnevu voda, 22. marcu

V preteklosti je bila odpadna voda iz gospodinjstev, industrije in drugih virov v glavnem speljana v vodotoke ali podzemlje, brez posebnih postopkov čiščenja. Zato so bili vodotoki obremenjeni z organskimi snovmi in hranili. Kljub naravni samočistilni sposobnosti vodotokov so bili ti tako onesnaženi, da je bilo pogosto mogoče opazovati onesnaženost s prostim očesom.

V okviru državnega monitoringa kakovosti voda opažamo, da se je v splošnem organska obremenjenost rek v Sloveniji od leta 1996 dalje močno zmanjšala. Še posebej je opazen upad vrednosti BPK5 (biokemijske potrebe po kisiku) od leta 2006 naprej, ko se izmerjene vrednosti približujejo vrednosti naravnega ozadja (od <1 do 1,4 mg O2/L). Upadanje vsebnosti BPK5, ki je dober pokazatelj obremenitve vodotokov z organsko maso, se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na čistilnih napravah.

Z izgradnjami čistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode smo v Sloveniji v večji meri začeli konec prejšnjega stoletja. V zadnjih nekaj letih pa je bilo nadgrajenih veliko čistilnih naprav (med njimi Novo mesto, Škofja Loka, Grosuplje), veliko jih je bilo zgrajenih na novo (npr. Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Zagorje ob Savi).

Agencija RS za okolje spremlja ekološko stanje vodotokov na 181 merilnih mestih, od tega na 31 merilnih mestih pod iztoki čistilnih naprav.

Vpliv čistilnih naprav na ekološko stanje vodotokov smo preverili pri Centralni čistilni napravi Ljubljana (CČN Ljubljana), in sicer na podatkih o emisijah iz CČN Ljubljana in podatkih monitoringa ekološkega stanja na merilnem mestu Ljubljanica Zalog (slika), kjer je za tovrstne analize na voljo dovolj podatkov.

ccn lj

Povezane strani
Pripete datoteke

20. marec 2017

Delegacija Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na ARSO

Na pobudo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so bili v Sloveniji na študijskem obisku predstavniki držav Zahodnega Balkana (Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije in Srbije).

Glavni namen obiska je bila seznanitev z dejavnostmi slovenskih inštitucij v sklopu upravljanja s tveganji zaradi nesreč.

Predstavljen je bil Regionalni center za umerjanje merilnih inštrumentov ter Center za upravljanje suše v JV Evropi; oba centra delujeta v sklopu ARSO. Udeleženci so tudi dobili vpogled v delovanje agrometeorološke službe in v postopke za zgodnje opozarjanje na sušo ter v implementacijo poplavne direktive v Sloveniji ter ukrepe, ki jih s tem namenom v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor izvajamo v Sloveniji.

V razpravi po predavanjih so udeleženci izpostavili probleme, ki nastajajo pri različni organizaciji dela v njihovih državah, zlasti v povezavi s komunikacijo med operativnimi službami (kot so meteorološka in hidrološka prognoza) in odločevalci. Zanimala so jih tudi vprašanja, ki se ob suši običajno izpostavljajo: v čem je dodana vrednost sorazmerno zapletenih in dragih satelitskih opazovanj in zakaj ni mogoče učinkovito dolgoročno napovedovanje suše.

Obisk so udeleženci ocenili kot uspešen in koristen za njihovo nadaljnje delo.

V sklopu študijskega obiska so člani delegacije, ki sicer skrbijo za zvezo s FAO v svojih državah, 15. marca obiskali Upravo za zaščito in reševanje ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se 16. marca udeležili vzpostavitvene konference DriDanube projekta (Drought Risk in Danube region), 17. marca pa smo jim na Agenciji RS za okolje (ARSO) predstavili hidrološko in meteorološko prognozo in zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske in hidrološke dogodke.

foto

17. marec 2017

Kako se lahko zaščitimo pred poplavami

Predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Dragonje

V torek, 21. marca 2017, bo ob 18.30 v Domu krajanov v Sečovljah za prebivalce porečja Dragonje potekala predstavitev:

- hidroloških napovedi in opozoril za reko Dragonjo,
- samozaščite in vzajemnih ukrepov ob poplavah,
- urejanja voda in
- predstavitev primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

Slovenija in Hrvaška želita s projektom Frisco1 zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama.

Na dogodku bodo sodelovali predstavniki Agencije RS za okolje, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja Hidrotehnik.


Pripete datoteke

16. marec 2017

Da se suša ne bi prikradla

Začetek »Mednarodnega projekta za obvladovanje tveganj zaradi suše v Podonavju«

Agencija RS za okolje, ki ima v projektu zmanjšanja tveganja za sušo v porečju Donave, vlogo vodilnega partnerja, je danes na začetni konferenci v Ljubljani zbrala dvaindvajset projektnih partnerjev iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Slovaške, Slovenije ter Srbije. Skupaj želijo v Podonavski regiji zmanjšati vpliv suše z nadgradnjo učinkovitih orodij za njeno prepoznavanje in sledenje, zlasti s pomočjo najnovejših podatkov opazovanj in računalniških simulacij.

Suša je v Podonavju pogost pojav, ki povzroča škodo predvsem v kmetijstvu. Kljub temu pa je ocenjevanje suše in upravljanje z njo še vedno nezadostno. Udeleženci bodo zato opravili pregled in razpravo o preteklih in potekajočih aktivnostih s področja upravljanja s sušo v regiji kakor tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru.

O izboljšavah na področju sledenja suši bodo obveščene institucije, ki so zadolžene za pravočasno opozarjanje na sušo in ukrepanje ob pojavu posledic. Cilj je povečati odpornost družbe na sušne dogodke.

foto

13. marec 2017

Kako se lahko sami zaščitimo pred poplavami

Predstavitev samozaščitnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Mure

V torek, 14. marca 2017, bo ob 18. uri v Vaško-gasilskem domu na Dolnji Bistrici (Dolnja Bistrica 76, 9232 Dolnja Bistrica) potekala predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Mure.

Na dogodku bo predstavnik Agencije RS za okolje predstavil hidrološke napovedi in opozorila,
predstavnik Uprave RS za zaščito in reševanje bo predstavil konkretne samozaščitne in vzajemne
ukrepe, predstavnik podjetja Hidrotehnik pa bo prestavil delovanje poplav, celostno
sliko urejanja voda in izpostavil nekaj dobrih in slabih primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

8. marec 2017

Živeti s poplavami

Film o poplavni ogroženosti

V sklopu projekta Frisco1, s katerim želita Slovenija in Hrvaška zmanjšati poplavno ogroženost v porečjih, preko katerih poteka meja med državama, je bil posnet krajši film o poplavah v Sloveniji, ki prikazuje nasvete in ukrepe kako se pripraviti na poplave in kako ravnati ob poplavah.

Med vsemi naravnimi nesrečami, ki povzročajo večjo škodo, so poplave verjetno najpogostejša nesreča, ki v Sloveniji lahko prizadene nekaj več kot 6 % površine državnega ozemlja, upoštevaje hudourniška območja pa do 10 %.

Poplave se lahko pojavljajo vse leto, najpogostejše so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Zaradi podnebnih sprememb se verjetnost in intenzivnost poplav povečujeta.

Poplave povzročajo smrtne žrtve, gospodarske izgube, družbeno in okoljsko škodo. Škoda zaradi poplav je navadno razmeroma velika in vključuje poškodbe stanovanjskih objektov, gospodarske javne infrastrukture, trgovskih in industrijskih podjetij, pridelkov na kmetijskih zemljiščih itn., vpliva na odnose med ljudmi in destabilizira gospodarstvo. Okolje lahko ob poplavah ogrozijo nevarne snovi, ki vanj lahko preidejo ob poškodbi ali uničenju objektov, kjer se predelujejo ali hranijo.

Smrtnih žrtev je v zadnjih desetletjih manj kot ob poplavah v prvi polovici in sredi prejšnjega stoletja: leta 1924 – 19 žrtev, leta 1926 - 10 žrtev, leta 1933 - 17 žrtev, leta 1954 – 22 žrtev, leta 1966 - 4 žrtve, leta 1990 – 2 žrtvi, leta 1998 – 2 žrtvi, leta 2000 – 7 žrtev, leta 2004 – 1 žrtev, leta 2007 – 6 žrtev, leta 2010 – 5 žrtev, leta 2014 – 2 žrtvi.

Za zmanjševanje poplavne ogroženosti oziroma stopnje tveganja za poplave je treba z ustreznimi ukrepi poseči v celoten cikel obvladovanja poplavne ogroženosti:
- zmanjšanje poplavne nevarnosti s spodbujanjem ustrezne rabe zemljišč: gradnja zunaj poplavnih območij, gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi,
- zmanjšanje vpliva poplav na ogroženi lokaciji in povečevanje odpornosti na poplave,
- informiranje prebivalcev o poplavni nevarnosti in ustreznem ukrepanju ob pojavu izrednega dogodka,
- aktivnosti institucij ob pojavu izrednega dogodka,
- čimprejšnja vzpostavitev stanja na stanje pred izrednim dogodkom,
- analiza in upoštevanje novih spoznanj.

(Povzeto po dokumentu Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi poplav)

6. marec 2017

Slovenija gosti pogovor o usposabljanju in organiziranosti evropskih meteorologov

Novosti in načrti izobraževalnega programa EUMETCAL/EUMETNET

6. marca 2017 je na Agenciji RS za okolje potekal delovni obisk g. Alessandra Chiarella, novega projektnega vodja mednarodnega programa Evropskega meteorološkega izobraževalnega programa, ki poteka preko spletnih učnih modulov (EumetCal/EUMETNET).

Projekt omogoča lažje sodelovanje evropskih hidrometeoroloških služb in Mednarodne meteorološke organizacije. Razvija učne programe, zlasti v elektronski obliki, omogoča lažji dostop do znanja in razvija spretnosti operativnih napovedovalci vremena. Namen obiska je bil celostna predstavitev izobraževalnega programa in pogovor o načrtih za prihodnost.

EumetCal/EUMETNET je evropski meteorološki izobraževalni program, ki ga vodi Finska meteorološka služba, združuje 28 nacionalnih meteoroloških služb evropskih držav in sodeluje z Medvladno evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT).

Foto

3. marec 2017

Vremenska napoved - od zbiranja podatkov do prognostika

Oddaja o pripravi vremenske napovedi Agencije RS za okolje

Sodobne vremenske napovedi temeljijo na računalniških simulacijah vremena.

Kakovost teh simulacij je odvisna od količine in kakovosti meritev meteoroloških spremeljivk, kot so temperatura, vlaga in tlak na meteoroloških hiškah, preko vremenskih balonov, meritev z letali, do radarskih in satelitskih meritev. Te nato analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, zato da lahko v najkrajšem možnem času postrežejo z oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami. V vsem razumljivo govorico jih nato prevedejo dežurni prognostiki.

Najbolj natančno aktualno vremensko napoved pa zagotavlja pogled v nebo :-)

2. marec 2017

Zmanjšanje tveganja za sušo v porečju Donave

Začetek mednarodnega projekta »Drought risk in the Danube region - DriDanube«

Projekt »DriDanube« se izvaja v povodju reke Donave, drugem največjem porečju v Evropi. Na tem območju živi 80 milijonov ljudi in je najbolj »mednarodno« porečje na svetu, saj povezuje kar 19 držav. Povodju reke Donave pripada tudi 75 % površja Slovenije.

Suša je v Podonavju pogost pojav, ki povzroča škodo predvsem v kmetijstvu. Kljub temu pa je ocenjevanje suše in upravljanje z njo v tej regiji še vedno nezadostno.

Glavni namen projekta je povečati odpornost družbe na sušne dogodke v Podonavski regiji. V tem procesu je pomembna vzpostavitev pravočasnega opozarjanja na sušo, ki ga je mogoče doseči z izboljšanim procesom odločanja ter razdelitvijo odgovornosti (kdo sušo prepozna, kdo jo razglasi, kdo vodi odzive na različnih področjih (pitna voda, kmetijstvo, industrija…), kar poveča zmogljivost odgovornih za reakcijo ob suši.

Skupna vrednost projekta je dobrih 1,9 milijona € s 15% lastno udeležbo. ARSO v vlogi vodilnega partnerja skrbi za vsebinsko in finančno poslovanje celotnega projekta.

Uvodna konferenca projekta bo potekala 16. marca 2017 v Ljubljani. Dogodek bo namenjen razpravi o potrebah in izzivih za upravljanje suše v Podonavju, predstavitvi pričakovanih dosežkov in rezultatov projekta ter pričakovanja o njihovem doprinosu za Podonavje.

Pripete datoteke

27. februar 2017

Kako se lahko zaščitimo pred poplavami

Predstavitev preventivnih ukrepov v primeru poplav za prebivalce porečja reke Drave

V četrtek, 2. marca 2017, bo 17. uri v poročni dvorani občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, za prebivalce porečja Drave potekala predstavitev:

- hidroloških napovedi in opozoril za reko Dravo,
- samozaščite in vzajemnih ukrepov ob poplavah,
- urejanja voda in
- primerov, ki vplivajo na manjšo oz. večjo poplavno škodo.

Na dogodku, ki poteka v sklopu projekta Frisco, bodo sodelovali predstavniki Agencije RS za okolje, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja Hidrotehnik.

Povezane strani
Pripete datoteke

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Generalni direktor
Novice
Strateški dokumenti
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO