9. maj 2013

Širitev sodelovanja z italijansko okoljsko agencijo

Ljubljana, 9.5.2013
Na Agenciji RS za okolje(ARSO)poteka sestanek s predstavniki Agencije za okolje Furlanije Julijske krajine (Agenzia Regionale per la protezione dell ambiente del Friuli Venezia Giulia – ARPA). ARSO z ARPO že zelo dobro sodeluje in izmenjuje podatke na področju meteorologije, v nadaljevanju pa želi vzpostaviti sodelovanje tudi na področju stanja voda in zraka. Predlog za razširitev sodelovanja z ARPA je nastal na podlagi izvajanj načrta Direktive za morsko strategijo, tej pobudi pa se je pridružilo tudi področje kakovosti zraka, kjer je pri analizi in interpretaciji podatkov ter napovedovanju onesnaženosti prav tako potrebna izmenjava podatkov s sosednjimi državami.

7. maj 2013

Zavrnjen zahtevek za izdajo OVS za vetrnice na Volovji rebri

Agencija RS za okolje (ARSO) je v obnovi postopka dne 6. 5. 2013 izdala zavrnilno odločbo za izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS)za poseg: vetrna elektrarna Volovja reber (33 vetrnih turbin) , 20 kV kabelske povezave, povezovalne poti, RTP Volovja reber in povezovalni 110 kV daljnovod RTP Ilirska Bistrica – RTP Volovja reber.

V zadevi je bila dne 4. 4. 2012 izdana odločba na katero se je pritožilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kot pritožbeni organ, je dne 21. 12. 2012 izdalo odločbo, s katero je odločilo, da se odločba ARSO odpravi ter zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje.

V ponovnem postopku je ARSO sledila napotilom pritožbenega organa ter preverila, ali se lahko škodljivi vplivi posega z izvedbo omilitvenih ukrepov omilijo v taki meri, da postanejo vplivi posega neškodljivi. Glede na to, da stranka ni predložila vseh potrebnih podatkov za presojo vplivov na okolje, tudi učinkovitost omilitvenih ukrepov v postopku ni mogla biti ustrezno izkazana. Načrtovani poseg, na predlagani lokaciji s predlaganim načinom izvedbe ni v skladu z varstvenimi cilji ohranjanja ugodnega stanja klasifikacijskih živalskih vrst Natura območja.

V postopku se je izvedla presoja vplivov na vrste: beloglavi jastreb, sršenar, gozdni jereb, evrazijski ris, širokouhi netopir in planinski orel ter ugotovila da:

-dejansko stanje vrst beloglavi jastreb, planinski orel in širokouhi netopir, kot ga je predstavila stranka nepopolno in kot tako ne omogoča ocene vplivov, kar izključuje možnosti njihove omilitve z izvedbo omilitvenih ukrepov;

-na podlagi dokazov verjetnosti trka planinskega orla z vetrnico ni mogoče izključiti, kar pomeni, da v postopku ni bilo dokazano, da poseg ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območja, torej na tisti del populacije vrste planinskega orla, ki je vezan na obravnavano območje Natura 2000;

-stranka dejanskega stanja vrste sršenar ni predstavila z upoštevanjem vseh razpoložljivih podatkov. Na podlagi zbranih podatkov ni mogoče ustrezno dokazati, da poseg ne bo imel vpliva na populacijo ali njen habitat;

-dejansko stanje vrste gozdni jereb, kot ga je predstavila stranka, ne ustreza opisu, ki izhaja iz dokumentacije, kar onemogoča izvedbo presoje vplivov na okolje;

-za risa je bilo ugotovljeno, da bi bili vplivi ob izvedbi posega uničujoči.Odstotka trajnega in začasnega upada velikosti populacije vrste sta bila ocenjena v višini, ki presega meje sprejemljivosti, kar bi ogrozilo ugodno ohranitveno stanje te vrste, kar je v nasprotju z varstvenimi ciljem.

26. april 2013

Obvestilo za javnost: Zavrnjen zahtevek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg: izgradnja Bežigrajskega športnega parka

Agencija RS za okolje je v ponovnem postopku dne 25. 4. 2013 izdala zavrnilno odločbo za izdajo okoljevarstvenega soglasja za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka.

Agencija RS za okolje je dne 30. 5. 2012 izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Bežigrajskega športnega parka. Stranski udeleženci so se na odločitev pritožili in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je dne 24. 10. 2012 izdalo odločbo s katero je izdano okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek.

V ponovnem postopku je bila stranka Bežigrajski športni park d.o.o. dvakrat pozvana, da vlogo dopolni v skladu z ugotovitvami in zahtevami, ki so bile navedene v odločbi Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kot organa II. stopnje. Agencija RS za okolje je po pregledu dopolnjene dokumentacije ugotovila, da iz presoje vplivov na okolje izhaja, da stranki ni uspelo dokazati, da škodljivih posledic načrtovanega posega na okolje ne bo, da stranka ni v celoti izvedla napotil, ki jih je v svoji odločbi podalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in ni upoštevala pripomb stranskih udeležencev. Agencija RS za okolje je ugotovila, da za odločanje nima vseh potrebnih podatkov.

Stranka v elaboratu - presoji vplivov na okolje v delih, ki obravnavajo vpliv hrupa nameravanega posega med gradnjo in obratovanjem na okolje ter zdravje ljudi ni podala celotne ocene hrupa med obratovanjem stadiona, ni ovrednotila vseh vplivov, ki so s posegom povezani, ni predložila vseh podatkov, ki se nanašajo na prevoz izkopane zemljine in prevoz drugih materialov, ni se opredelila do emisije hrupa vseh strojev, ki naj bi se uporabljali na prostem, ni podala opisa in ocene morebitnega medsebojnega učinkovanja vseh že identificiranih vplivov, ni opravila kvantitativne ocene vplivov hrupa v II. do VII. faze gradnje in nenazadnje ni dopolnila presoje vplivov na okolje v delu, ki obravnava medsebojne učinke različnih vplivov na človekovo zdravje; kar je v nasprotju z Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave.

17. april 2013

22. april, svetovni dan Zemlje

Dan odprtih vrat na ARSO

Dan zemlje je namenjen osveščanju ljudi o pomenu varovanja našega planeta.

Na Zemlji danes živi več kot 7 milijard ljudi. Vsak dan izkoriščamo njene naravne vire ter jo onesnažujemo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Talijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Ob opazovanju sprememb, ki se nas vedno bolj dotikajo tudi v vsakdanjem življenju, postaja dan Zemlje, ki ga po svetu obeležujejo že od leta 1970, vedno bolj pomemben.

Agencija RS za okolje (ARSO) je vodilna slovenska okoljska institucija, ki opravlja vrsto nalog s področja varovanja okolja na državni ravni. Naše poslanstvo je spremljanje stanja onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih okoljskih podatkov; v ta namen razpolagamo z ustrezno merilno mrežo in laboratoriji. Uresničujemo zahteve varstva okolja, ki izhajajo iz predpisov, za ohranjanje naravnih virov, biotske raznovrstnosti in zagotavljanje trajnostnega razvoja države. Izjemno pomembno poslanstvo je tudi spremljanje, analiziranje in napovedovanje naravnih pojavov in procesov v okolju z namenom zmanjševanja naravne ogroženosti ljudi in premoženja; te naloge udejanjamo v okviru nacionalnih služb za meteorologijo, hidrologijo in seizmologijo.

ARSO deluje javno v interesu državljank in državljanov, zato koristimo priložnost in ob dnevu Zemlje 22. aprila odpiramo vrata za zainteresirano javnost. Na dveh lokacijah bomo predstavili del dejavnosti iz širokega nabora.

Na lokaciji ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana:
- meteorološko prognozo,
- hidrološko prognozo,
- kemijsko analitski laboratorij,
- umerjevalni laboratorij,
- opazovalni prostor
- ter storitve Atlasa okolja


Na tej lokaciji so ogledi s predstavitvami možni v ponedeljek, 22. aprila 2013 ob 13. uri in 14.30! V skupinah do 10 ljudi bodo potekale 10 minutne predstavitve z ogledi.

Na lokaciji Observatorij na Golovcu je predvidena predstavitev seizmološke dejavnosti, ki bo možna med 11. in 14. uro. Ob polnih urah (11.,12. in 13. uri) bodo potekale 10 minutne predstavitve.

Zaradi omejenih prostorskih zmožnosti smo dan odprtih vrat namenili zainteresiranim posameznikom. Za večje skupine, kot so denimo šole, pa posebej organiziramo oglede po predhodnem dogovoru glede na izobraževalni namen.



Vljudno vabljeni!

15. april 2013

Predstavitev Kazalcev okolje –energija v Sloveniji

Doseganje energetsko-okoljskih ciljev

Na Agenciji RS za okolje bo 19.4 potekala predstavitev kazalcev okolje-energija v Sloveniji.

Agencija RS za okolje pripravlja kazalce okolja in energije, ki izhajajo iz nabora energetsko okoljskih kazalcev Evropske agencije za okolje. Cilj priprave kazalcev je spremljanje doseganja ciljev energetske ter okoljske politike, ki sta vedno bolj povezani.

Namen predstavitve je prikazati trende na področju rabe in proizvodnje energije ter vpliva na okolje z vidika doseganja preteklih in prihodnjih ciljev. V ospredju bodo podatki s področja izpustov iz energetike, rabe obnovljivih virov energije, učinkovite rabe energije, zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti gospodarstva.Zaradi pomembnosti sodelovanja z različnimi institucijami smo k sodelovanju povabili tudi Javno agencijo RS za energijo, ki bo predstavila doseganje nacionalnih ciljev na področju obnovljivih virov energije. Dogodka se bo udeležil tudi prof. dr. Peter Novak, član znanstvenega odbora Evropske agencije za okolje, ki bo govoril o sonaravnem razvoju energetike v Sloveniji.

Dogodek bo 19.4.2013 ob 10.uri, v veliki sejni dvorani Agencije RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana.

12. april 2013

Hidrometeorološke razmere v Sloveniji

Stanje, 12. april 2013

Akumulacija padavin v letošnjem letu kaže na izjemno mokro prvo četrtino leta. Višina padavin od 1. januarja do 8. aprila je v vecjem delu Slovenije presegla dolgoletno povprečje 1971-2000 Skupno je padlo na Goriškem 566,5 mm (95 % več kot povprečje 1971-2000), v osrednji Sloveniji 527,4 mm (104 % vec), na Dolenjskem 475,7 mm (140 % vec), na celjskem 365,6 mm (92 %), mariborskem 252, mm (45 % vec) , v Pomurju 306,7 mm (140 %), na Obali 402,7 mm (102 %).

V mesecu januarju in februarju smo beležili visoke vrednosti srednjih pretokov rek predvsem na vodomernih postajah v Pomurju in Podravju, v marcu pa na območju celotne Slovenije. Na
posameznih vodomernih postajah v Pomurju in Podravju smo tako v prvem tromesečju letošnjega leta beležili rekordno vodnatost v merilnem obdobju. Izjemna vodnatost rek v zadnjem 6-mesečnem obdobju je bila dosežena tudi drugod po državi, saj smo tako visoke srednje pretoke v tem obdobju beležili le redkokdaj v preteklosti.

Gladine podzemne vode so bile ob koncu drugega tedna aprila nadpovprecčo visoke, mestoma na Prekmurskem polju so celo dosegle površino terena. Tudi izdatnosti kraških izvirov so bile v tem času visoke za ta letni čas. V prihodnjih dneh pričakujemo postopen upad podzemnih voda povsod po Sloveniji, ki bo deloma upočasnjen zaradi taljenja snega v višjih zalednih legah vodonosnikov.

9. april 2013

Stanje podzemne vode v severovzhodni Sloveniji

Gladine podzemne vode so se v vodonosnikih severovzhodne Slovenije ob koncu prve dekade aprila na večini merilnih mest ustalile, mestoma pa so se pričele postopoma zniževati. Kljub temu se podzemna voda v osrednjem delu Prekmurskega, Apaškega in Ptujskega polja še vedno zadržuje višje od najvišje izmerjene gladine dolgoletnega niza opazovanj. V naslednjih dneh pričakujemo postopen upad podzemne vode.

9. aprila je bila gladina podzemne vode v osrednjem delu Prekmurskega polja v Lipovcih 1,33 metra, v osrednjem delu Apaškega polja v Malih Segovcih 1,22 metra, v osrednjem delu Ptujskega polja v Sobetincih pa 5,54 metra pod površino terena. V Renkovcih na severovzhodnem obrobju Prekmurskega polja je vodna gladina v tem času 0,45 metra pod koto terena, kar je 11 centimetrov nižje od najvišje izmerjene gladina od leta 1952 dalje.

8. april 2013

Kakovost zraka in zdravje ljudi

Predstavitev v Slovenj Gradcu

Predstavitev problematike onesnaženega zraka v Slovenj Gradcu je druga iz niza predstavitev, ki jih namerava Agencija RS za okolje organizirati v različnih krajih Slovenije v letu 2013, ki je bilo na pobudo Evropske Komisije razglašeno kot leto zraka. Namen predstavitev je ozaveščanje splošne in strokovne javnosti o problematiki onesnaženega zraka v Sloveniji, cilj pa spodbuditi tako posameznike kot lokalne oblasti k izvajanju učinkovitejših ukrepov. Posebno pozornost bomo posvetili mladim, združenim pod okriljem ekošol, saj se zavedamo, da je varovanje okolja pravzaprav način življenja posameznika, katerega navade se prenašajo iz generacije v generacijo.

Dogodek bo organiziran na pobudo Turističnega društva Slovenj Gradec in v sodelovanju med Agencijo RS za okolje in Mestno občino Slovenj Gradec. Pri predstavitvi bodo sodelovali tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inštitut za varovanje zdravja RS, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem in Urbanistični inštitut RS.

V okviru predstavitev bomo razpravljali o navadah slovenskih potrošnikov v odnosu do trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe energije v gospodinjstvih, stanju kakovosti zraka v Sloveniji ter vplivih onesnaženosti na zdravje ljudi, problematiki zraka na Koroškem in celostnih prometnih strategijah za občine. Poleg mladih, ki bodo predstavili svoj pogled na varovanje zraka v Koroški regiji, bomo k aktivni udeležbi povabili tudi Mestno občino Slovenj Gradec. Lokalne in regionalne oblasti so namreč tiste, ki politike uporabljajo v praksi in so tudi najbližje ljudem. V krogu različnih deležnikov odločanja bomo izmenjali izkušnje, znanje, informacije, ideje in možne rešitve za izboljšanje kakovosti zraka.

Predstavitev bo potekala 17. 4. 2013 v prostorih Mladinsko-kulturnega centra – MKC, Ozare 18, Slovenj Gradec pod naslovom »Kakovost zraka in zdravje ljudi – skupen interes nas vseh«.

2. april 2013

ARSO prenovila Atlas okolja

Agencija RS za okolje je prenovila Atlas okolja. Prenovila ga je oblikovno in vsebinsko ter tehnološko posodobila. Večje spremembe so v iskalniku naslovov ter pri prikazu kartografskih podlag.

Za uporabo Atlasa okolja priporočamo internetni brskalnik MS Internet Explorer (verzija 8 ali več), Mozilla Firefox ali Google Chrome. V primeru uporabe drugih brskalnikov je lahko funkcionalnost aplikacije okrnjena oziroma lahko prihaja pri delovanju do nepredvidenih napak.

Brskalnik, s katerim dostopate do Atlasa okolja, mora imeti pri nastavitvah omogočeno delovanje JavaScript.

26. marec 2013

Ogroženo cvetoče sadno drevje na Primorskem

Kljub temu, da vegetacijski razvoj letos na splošno zaostaja za normalnim stanjem je razmeroma toplo obdobje med 8. in 13. marcem sprožilo vegetacijski razvoj zgodnjih koščičarjev na Obali ter na Goriškem in Vipavskem. Zacvetele so zgodnje vrste ringlojev in marelice. V zadnjih dneh sta na Obali obe sadni vrsti v splošnem cvetenju, breskve, ki marelicam normalno sledijo v dobrih desetih dnevih pa imajo sedaj cvetne brste v različnih razvojnih fazah, od balončka do prvih odprtih cvetov pri zgodnejših sortah. V primerjavi z obalnim območjem fenološki razvoj na Goriškem in Vipavskem nekaj dni zaostaja. Cvetni brsti marelic so v različnih fazah razvoja, od začetnih faz odpiranja cvetov do prvih odprtih cvetov, oziroma polno odprtih cvetov. Cvetovi breskev so večinoma še zaprti. Na stanje cvetenja so vplivale tudi lege saj je zgodnost cvetenja sadnih dreves na zavetnih in južnih lega v prednosti pred drevesi na manj izpostavljenih legah.

Polaren zrak, ki je Slovenijo zajel že konec preteklega tedna in dosegel svoj višek v ponedeljek, je povzročil padec temperature zraka. Na Ajdovskem in Vipavskem se je ohladilo do -1 °C, na Obali do 1°C oziroma ponekod skoraj do 0 °C. Temperature zraka so bile na izpostavljenih legah in bližje tlem lahko tudi nižje. Na Goriškem in v Goriških Brdih so temperature zraka večinoma ostale nad ničlo.

Hladen zrak v prizemnem sloju tal je povzročil, da je dež pri tleh zamrzoval, zlasti na Krasu in na Obali, ter na Ajdovskem in Vipavskem. Obloga žleda je v led vkovala tudi cvetoče sadno drevje. Čeprav so bile izmerjene temperature zraka nad kritičnimi vrednostmi za poškodbo cvetov, so bile v kombinaciji z ledom in močno burjo razmere neugodne za preživetje cvetov. Poškodovanost oziroma preživelost že odprtih cvetov in zlasti tistih, ki so bili zaradi postopnega cvetenja ob neugodnih vremenskih razmerah še v zgodnejših razvojnih fazah, bodo sadjarji lahko ugotoviti v nekaj prihodnjih dneh, ko se bodo temperaturne razmere ponovno normalizirale.

21. marec 2013

Mednarodno leto sodelovanja za vode in spremljanje vremena za zaščito življenj in lastnine

Svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije

Agencija RS za okolje (ARSO) je 21. marca organizirala predstavitev, s katero je obeležila svetovni dan voda (22. marec) in svetovni dan meteorologije (23. marec). Generalni direktor g. Joško Knez je uvodoma orisal naloge ARSO na področju meteorologije in hidrologije. Spremljanje in analiziranje količin in kakovosti voda so temeljne dejavnosti Agencije RS za okolje na področju voda. Rezultati se vključujejo v proces načrtovanja upravljanja z vodami s ciljem doseganja oz. ohranjanja dobrega stanja voda. Državna meteorološka in državna hidrološka služba povezujeta razvojne dosežke na področju napovedovanja pojavov in procesov v okolju za zmanjševanje naravne ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. Delovanje državne meteorološke in hidrološke službe pod eno streho je velika prednost v primerjavi z organizacijo tovrstnih služb v nekaterih drugih državah.

Skrb za vodo nam tudi v vodnati Sloveniji ne sme biti odveč. Po količini vode na prebivalca smo sicer res visoko nad evropskim povprečjem, vendar prostorska in časovna spremenljivost je zelo velika. Hidrološki ekstremni dogodki (suše in poplave) so vse pogostejši in vse bolj izraziti. Vsako novo onesnaženje vodnih virov nam zmanjšuje razpoložljive količine vode. Kar velik del rečne vode priteče v Slovenijo iz sosednjih držav (lahko tudi do polovice skupnega rečnega odtoka iz države), iz naših povirij pa voda odteka drugam, si zdravo in varno življenje brez sodelovanja tudi s sosednjimi državami na področju voda ni moč predstavljati. Dr. Mira Kobold, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik in g. Janez Polajnar so predstavili vidik mednarodnega sodelovanja, usklajevanja in povezovanja s ciljem trajnostnega čezmejnega celovitega upravlja voda in zagotavljanja poplavne varnosti.

Tako kot vode tudi vreme ne pozna meja in mednarodno sodelovanje na področju meteorologije je lahko zgled uspešnega mednarodnega sodelovanja tudi drugim področjem. Moto letošnjega svetovnega dneva meteorologije je Spremljanje vremena za zaščito in življenj in lastnine. Na ARSO se zavedamo velikega pomena pravočasnih in pravilnih opozoril na nevarne vremenske in hidrološke dogodke, zato si nenehno prizadevamo za izpopolnjevanje sistemov zgodnjega obveščanja in opozarjanja. Veliko pozornost pa namenjamo tudi načinu posredovanja opozoril, ki morajo biti razumljiva, uporabna in prilagojena različnim ciljnim skupinam uporabnikov. Izkušnje iz preteklosti in razvojno vizijo izboljšanja komunikacije na področju posredovanja opozoril na nevarne vremenske dogodke je predstavil g. Aleš Poredoš.

18. marec 2013

Svetovni dan voda 22. marec 2013

Mednarodno leto sodelovanja za vode

Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila leto 2013 za Mednarodno leto sodelovanja za vodo. Vodenje in koordiniranje vseh aktivnosti na mednarodni ravni so zaupali organizaciji UNESCO, zaradi multidisciplinarnega značaja te organizacije. V UNESCO so združena tako področja mednarodnega sodelovanja pri naravoslovnih in družbenih znanostih kot tudi področja izobraževanja kulture in medijev. Voda kot univerzalna dobrina življenjsko pomembna za človeka zadeva vsa ta področja, zato jo je potrebno predstaviti širši javnosti v vseh njenih razsežnostih. Predvidene mednarodne in nacionalne aktivnosti bodo potekale skozi vse leto. Eden od viškov aktivnosti po državah članicah ZN je predviden za mednarodni dan voda 22. marca. Ta dan bo posvečen prav predstavitvam različnih oblik sodelovanja za vodo.

Agencija Republike Slovenije za okolje združuje največ operativnih dejavnosti povezanih z vodo. Ob mednarodnem dnevu bo na ARSO 21. marca organiziran dogodek za zainteresirano javnost in medije na katerem bodo predstavljene aktivnosti mednarodnega sodelovanja za vode. Podrobneje bodo obravnavani mednarodni projekti za napovedovanje stanja rek, ki so izjemno pomembni za varnost prebivalstva ob izjemnih dogodkih kakor tudi aktualno stanje swlovenskih voda. Predstavljeno bo sodelovanje s hidrološkimi službami sosednjih držav v vseh vidikih, od povezovanja državnih služb do izmenjave podatkov in informacij na skupnih čezmejnih porečjih.Posebej želimo opozoriti tudi na novo zasnovo opozarjanja javnosti ob izrednih hidroloških in vremenskih dogodkih.

18. marec 2013

Svetovni dan meteorologije 23.marec 2013

Spremljanje vremena za zaščito življenj in lastnine

Svetovna meteorološka organizacija (SMO) vsako leto 23. marca praznuje svetovni dan meteorologije. Datum je izbran v počastitev dneva, ko je začela veljati Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, to je bilo 23. marca 1950 oziroma točno 30 dni po dnevu, ko je bila listina konvencije ratificirana in deponirana s strani držav, ki so želele postati članice nove organizacije. Danes šteje organizacija 191 držav članic.

Svetovni dan meteorologije vsako leto poteka v znamenju izbrane teme, tokratna tema je »Spremljanje vremena za zaščito življenj in lastnine«, s čimer obeležujemo tudi 50 letnico Svetovnega programa za spremljanje vremena (World Weather Watch), ki je eden glavnih programov SMO in temelj za zmanjševanje tveganj povezanih z vremenskimi, podnebnimi in vodnimi ekstremnimi dogodki.

Vse večjih posledic vremenskih ekstremov, ni mogoče prezreti. V zadnjih 30 letih je zaradi naravnih nesreč na svetu življenje izgubilo več kot 2 milijona ljudi, gospodarske izgube pa dosegajo vrtloglave številke. Skoraj 90 % teh nesreč, več kot 70 % smrtnih žrtev in skoraj 80 % gospodarskih izgub so povzročili vremenski, podnebni ali z vodo povezani dogodki kot so tropski cikloni, močni plimi vali, vročinski valovi, suše, poplave ali z njimi povezane epidemije.

SMO zagotavlja bistven prispevek k varovanju življenj in premoženja prek svojih programov in mreže več kot 190 državnih meteoroloških in hidroloških služb. Bistven prispevek k preprečevanju in zmanjševanju nesreč so vremenske napovedi in zgodnja opozorila na nevarne dogodke, ki jih izdajajo državne meteorološke službe vladam, različnim gospodarskim sektorjem in posameznikom.

Program za svetovno spremljanje vremena ima za napovedovanje in opozarjanje ključno vlogo. Vzpostavljen je bil leta 1963 sredi hladne vojne in je mejnik v svetovnem sodelovanju. Združuje opazovalni sistemi, telekomunikacijske povezave in obdelavo podatkov ter centre za napovedovanje; s tem omogoča dostop do meteoroloških in okoljskih informacij, ki so potrebne, da se v realnem času izmenjujejo informacije in zagotavljajo učinkovite storitve v vseh državah.

15. marec 2013

Zavrnjen zahtevek za izdajo OVD za Lafarge Cement

Agencija RS za okolje je v ponovnem postopku odločanja na zahtevo stranke – upravljavca Lafarge Cement, d.o.o., iz Trbovelj, za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obratovanje naprave za proizvodnjo cementa, zavrnila zahtevek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za napravo, ki lahko povzroča onesnaženje večjega obsega. V postopku izdaje dovoljenja sta kot stranska udeleženca sodelovala tudi Občina Trbovlje in Uroš Macerl, predstavnik Društva Eko krog.

V letu 2012 so v veljavo stopile prehodne določbe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, na podlagi katerih morajo upravljalci naprav podati oceno obremenitve njihove naprave na kakovost zunanjega zraka na za njih določenem območju vrednotenja. Agencija RS za okolje je v ponovnem postopku po proučitvi dokumentacije, ki jo je upravljavec Lafarge Cement d.o.o posredoval ugotovila, da je presežena mejna dnevna koncentracija delcev PM10 na merilnem mestu Trbovlje, hkrati pa dodatna obremenitev na območju vrednotenja zaradi emisije celotnega prahu presega 3 odstotke predpisane mejne letne koncentracije.

Glede na določila Uredbe, da se vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja zavrne v primerih, če so presežene mejne in ciljne vrednosti kakovosti zunanjega zraka na območju vrednotenja za to napravo, je bilo potrebno vlogo zavrniti.

Okoljevarstveno dovoljenje je mogoče izdati tudi v primeru če so presežene mejne in ciljne vrednosti kakovosti zunanjega zraka na območju vrednotenja za to napravo, vendar le v primeru, če bi bil sprejet program ukrepov preprečevanja in zmanjševanja emisije snovi iz drugih naprav ali virov onesnaževanja zraka, ki vplivajo na celotno obremenitev na območju vrednotenja. Program ukrepov mora izkazovati, da mejne letne koncentracije oziroma ciljne letne vrednosti v zunanjem zraku ne bodo presežene najpozneje 36 mesecev po začetku obratovanja naprave ali po podaljšanju okoljevarstvenega dovoljenja.

11. marec 2013

Slovenski meteorologi najbolj zaupanja vredni v Evropi

Po evropski raziskavi "Thrusted brands 2013" so slovenski meteorologi najbolj zaupanja vredni.

Redno letno anketo o zaupanju potrošnikov je konec leta 2012 izvedel »Reader's Digest” in je zajela 18000 anketirancev v 12 evropskih državah.
Poleg kategorij povezanih z zaupanjem v produkte, so ljudje ocenjevali tudi zaupanje v posamezne poklice.

Kot najbolj zaupanja vreden poklic je bil ovrednoten poklic gasilca, a velik je tudi uspeh slovenskih meteorologov, saj so se med kolegi iz 12 evropskih držav s precejšnjim naskokom uvrstili na 1. mesto. Zaupa jim kar 81 odstotkov anketiranih Slovencev, ta odstotek pa znaša v povprečju po Evropi le 59 odstotkov.

11. marec 2013

Globalna politika upravljanja s sušo

Od 11. do 15. marca 2013 bo na sedežu Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi potekal globalni sestanek na temo politike upravljanja s sušo (High-level Meeting on National Drought Policy (HMNDP).

Skrb zaradi podnebnih sprememb ter povečana pogostnost, jakost in trajanje suše ter njenih vplivov na številne gospodarske sektorje kot so prehrana, voda, energija in druge je povzročilo večjo potrebo po boljšemu upravljanju s sušo.

Poudarek dogodka je na oblikovanju nacionalnih politik upravljanja s sušo. K dogodku so pristopile tudi druge agencije Združenih narodov kot so Konvencija ZN za boj proti dezertifikaciji/degradaciji tal (UNCCD), Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) v sodelovanju z mednarodnimi,regionalnimi in nacionalnimi agencijami.

V prvem delu dogodka bo tridnevni strokovni posvet, drug del pa bo posvečen političnemu dialogu in pripravi deklaracije. Na dogodku sodeluje tudi Slovenija, ki je na tem področju strokovno aktivna preko Sušnega centra za upravljanje s sušo v JV Evropi (DMCSEE), na visokem političnem sestanku pa bo zastopana s predstavniki slovenske misije v Ženevi.

Več o dogodku:
http://www.hmndp.org/

8. marec 2013

Sporočilo za javnost ob letu zraka

Ali Slovenija dosega cilje na področju kakovosti zraka?

Agencija RS za okolje (ARSO) je 8. 3. 2013 organizirala predstavitev na temo stanja onesnaženosti zraka v Sloveniji. Namen predstavitve je obeležiti leto zraka. Leto 2013 je za leto zraka razglasila Evropska Komisija, ki vodi številne aktivnosti, katerih cilj je izboljšanje »zračne« zakonodaje. Ob letu zraka smo se na Agenciji RS za okolje odločili, da slovenski javnosti pokažemo, s kakšnimi podatki o stanju onesnaženosti zraka razpolagamo, kje se podatkovne vrzeli in kakšno je sodelovanje različnih strok pri upravljanju kakovosti zraka. V ospredje smo postavili vire izpustov onesnaževal zraka in stanje onesnaženosti, za kar na Agenciji RS za okolje vodimo tudi različne zbirke podatkov. Mag. Tanja Cegnar je komentirala povezanost med stanjem onesnaženosti zraka in vse bolj aktualnimi podnebnimi spremembami. Ker je osnovni cilj vseh okoljskih monitoringov zagotavljanje zdravja ljudi, smo k sodelovanju povabili tudi predstavnike Inštituta za varovanje zdravja ljudi, g. Petra Otorepca in prof. dr. Ivana Eržena, ki sta predstavilaa izpostavljenost ter vplive onesnaženega zraka na zdravje ljudi ter pomen načela previdnosti v zvezi z izpostavljenostjo zelo drobnim »ultrafinim« delcem. Predstavitev je zaključil g. Jože Jurša iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je podal pregled in rezultate aktivnosti v zvezi s pripravo načrtov za izboljšanje kakovosti zraka na državni in lokalni ravni.

Izpusti v zrak so se v zadnjem desetletju zmanjšali in so pod dovoljenimi vrednostmi.

Več informacij o predstavitvah je v priponki

4. marec 2013

16. zasedanje Konference pogodbenic konvencije CITES

Prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti

3. marca 2013 se je v Bangkoku začelo 16. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki bo potekalo do 14. marca 2013. Konference se udeležuje preko 2000 udeležencev, ki zastopajo več kot 150 držav pogodbenic Konvencije ter različne medvladne in nevladne organizacije. CITES je eden od starejših naravovarstvenih konvencij saj je bila sprejeta že leta 1973. Njeno 40. obletnico so obeležili ravno na dan začetka 16. Konference pogodbenic.

Vizija Konvencije CITES je prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in k trajni rabi vrst. Z izvajanjem konvencije je treba zagotoviti, da nobena živalska ali rastlinska vrsta v okviru mednarodne trgovine ni ali ne ostane prekomerno izkoriščana ter s tem prispevati k znatnemu zmanjšanju izgube biotske raznovrstnosti. S tem namenom bodo na tokratni Konferenci udeleženci razpravljali o 70 predlogih za spremembe dodatkov CITES, ki urejajo ravnanje z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Veliko teh predlogov naslavlja porast organiziranega nezakonitega lova in trgovine z ogroženimi vrstami ter izgubo njihovega življenjskega prostora.

Na Konferenci pogodbenic CITES sodeluje tudi Slovenija, ki skupaj z ostalimi državami članicami Evropske unije zastopa skupno stališče EU, ki je bilo predhodno sprejeto s sklepom Sveta EU. Slovenija je predhodno aktivno sodelovala v postopku sprejemanja skupnega stališča Evropske unije v ustreznih odborih Evropske komisije in delovnih telesih Evropskega sveta. Na Konferenci pa poteka dodatno usklajevanje in oblikovanje stališč tudi glede na trenutno razpravo. Slovenija se s tem dejavno vključuje v oblikovanje pravil za trgovino z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami na svetovni ravni in njihovo izvajanje, s čimer se dnevno srečujemo tudi v Sloveniji.

Kot je bilo omenjeno v uvodnih govorih ob otvoritvi Konference pogodbenic, je bilo v zadnjih 40 letih narejeno veliko za varstvo ogroženih vrst v okviru konvencije, delo v okviru konvencije pa še daleč ni zaključeno. Ravno v tem obdobju je ponovno zaznana porast nezakonitih aktivnosti v zvezi s trgovino z ogroženimi vrstami, s spreminjanjem okolja pa se povečujejo tudi drugi pritiski nanje. Poročila o nezakonitem lovu na slone vključujejo podatke o več kot 1500 osebkih letno, ki so ubiti nezakonito, države pa zasegajo po nekaj deset ton slonovine naenkrat. Med bolj izpostavljenimi vrstami z nezakonito trgovino so tudi nosorogi, saj so aktivnosti organiziranih združb povezane po vsem svetu in v nezakonito trgovino vpletajo od lovcev do tatov muzejskih zbirk v namene pridobivanja nosorogovih rogov, predvsem v uporabo za tradicionalno azijsko medicino. Na Konferenci bo poleg boja proti nezakoniti trgovini z vrstami poudarjena tudi razprava o upravljanju z ribolovnimi vrstami, ki zaenkrat kljub predhodnim poskusom še niso bile uvrščene na dodatke CITES. Predlagano je, da se nanje uvrsti več vrst morskih psov in mante.

Gradiva o katerih se na konferenci pogodbenic razpravlja so dosegljiva na spletnih straneh:
http://www.cites.org/eng/cop/index.php,
http://www.cites.org/eng/cop/16/doc/index.php,
http://www.cites.org/eng/cop/16/prop/index.php.
http://www.cites.org/eng/news/meetings/cop16/dj/index.php
http://www.cites.org/eng/cop/16/press_kit.pdf

28. februar 2013

Spremenjene odtočne razmere ob spodnjem toku reke Drave

Zaradi posledic novembrskih poplav ob reki Dravi so pretočne razmere ob spodnjem toku Drave med jezom Markovci in državno mejo spremenjene. Zaradi nedelovanja odvodnega kanala Formin obstaja velika možnost, da bo struga Drave pri pretoku 500 m3/s izmerjenih na jezu Markovci povsem polna in bo prihajalo do razlivanja po logih in travnikih ter pomožnih objektih v priobalnem pasu. Pri večjih pretokih se obseg razlivanja naglo povečuje. Pri pretoku 800 m3/s se prične pri Borlu poplavljanje državne ceste 1291 Ptuj - mednarodni mejni prehod Zavrč. V času pomladanske odjuge in taljenja snega v Alpah so pretoki Drave večji od 500 m3/s običajni. Opisane razmere ob spodnjem toku Drave bodo predvidoma vse do vzpostavitve ponovnega obratovanja HE Formin.

11. februar 2013

Rastline pod snegom varne pred mrazom

Prisotnost snežne odeje ima velik vpliv na toplotni režim tal. Spreminja radiacijski režim zemeljske površine. Ima velik albedo, ki pove kolikšen del vpadne svetlobe telo odbije. Pri sveže zapadlem snegu je albedo 90 do 95 %, v urbanih okoljih pa je zaradi prahu, saj in drugih primesi precej manjši, le 50 do 60 %, kar je še vedno precej več kot le 5 % odboj asfalta. Del sončnega sevanja, ki se ne odbije in prodre v notranjost snežne odeje, pa ima velik vpliv na preživetje rastlin pod snegom, kakor tudi na taljenje snega.

Snežna odeja vsebuje od 50 do 95 % zraka. Ta med ledenimi kristali miruje in onemogoči transport toplote ter na ta način prepreči pretok toplote iz tal preko snežne odeje. Snežna odeja tako deluje kot toplotni izolator. Toplotna prevodnost snega je premo sorazmerna gostoti snega. Bolj ko je sneg gost, večja je njegova toplotna prevodnost, toliko je slabši izolator. Sveže zapadli sneg vsebuje veliko zraka in slabše prevaja toploto, zato je precej boljši izolator od zbite snežne odeje. S svojimi izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke pa tudi druge rastline, na primer trave in trajnice ter sadno drevje in ponekod celo vinsko trto pred zmrzovanjem. Izolativne lastnosti snega so odvisne tudi od tega kdaj ta zapade in kakšne so bile vremenske razmere preden je sneg zapadel.
Ni vseeno ali pade na relativno topla tla ali na gola in že zamrznjena tla.

Pomemben je tudi vpliv drugih mikrometeoroloških dejavnikov, na primer vsebnost vlage v tleh in struktura površinskega sloja tal. Mokra oziroma zasičena tla z vlago zamrznejo hitreje in globlje kot dobro odcejna in suha tla. Tudi težka teksturna tla zamrznejo hitreje od lahkih peščenih tal. Pomemben je tudi mikrorelief in rastlinski pokrov. Tla pod travno rušo dlje kljubujejo zamrznitvi, kot gola tla.

Vpliv snežne odeje na toplotni režim tal je odvisen tudi od njene višine. Že deset centimetrov visoka snežna odeja lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo. Če je bila na primer temperatura zraka –10 °C, je bila temperatura tal pod 20 cm debelo snežno odejo v globini 5 cm okoli 0 °C. Ko je bila temperatura zraka v Ljubljani še nižja, na primer –15 °C in je bila višina snežne odeje le 4 cm, je bil vpliv temperature zraka močnejši. Tla so se v globini 5 cm ohladila na –2 °C. V zadnjih letih so bila pogosta obdobja brez snežne odeje. Takrat so bila tla izpostavljena večjim temperaturnim nihanjem. Ko se je v takih razmerah v Murski Soboti ohladilo do –13 °C je bila temperatura golih tal v globini 5 cm –3.5 °C. V Murski Soboti je bila v preteklih 40 letih (od januarja 1971 do januar 2010) najnižja zabeležena temperatura tal v globini 5 cm –8.9 °C. Izmerjena je bila 2. februarja 1991. Minimalna temperatura zraka je bila tistega dne –17.0 °C. Že čez nekaj dni, ko je zapadlo dobrih deset centimetrov snega, pa je bila 14. februarja, ob podobno nizki temperaturi zraka temperatura tal, le –0.6 °C. Na golih tleh so dnevna temperaturna nihanja precej opazna. Pod snežno odejo pa temperature tal v teku dneva le malo zanihajo. V teh zadnjih precej mrzlih dneh so bile temperature v površinskem sloju tal še okoli ničle, globlje pa celo nekoliko nad njo. Izjema je le Primorska, kjer ni snežne odeje, dnevno temperaturno nihanje v tleh pa je nekoliko večje.

1. februar 2013

2. februar - Svetovni dan mokrišč

Mokrišča ohranjajo vodne vire

V Sloveniji imamo tri mokrišča v svetovni mreži ramsarskih lokalitet: Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.

Konvencija o varstvu mokrišč, imenovana tudi ramsarska konvencija je bila sprejeta 2. februarja 1971 na iranski obali Kaspijskega morja. To je medvladni sporazum, ki zagotavlja mednarodno sodelovanje pri ohranjanju mokrišč. Mokrišča so v tej konvenciji opredeljena kot območja močvirij, nizkih barij in šotišč. Mokrišča so lahko naravnega ali umetnega nastanka s stalno ali občasno in stoječo ali tekočo vodo. Voda je lahko sladka, polslana ali slana, vključno z vodo območij obalnega morja, kjer globina ob osekah ne presega šest metrov. Na ta način so mokrišča zelo široko opredeljena in so del hidroloških sistemov, tako površinskih kot podzemnih vod.

Mokrišča so pomemben del kroženja vode v naravi, uravnavajo vodni režim in zagotavljajo pogoje za ohranjanje pomembnih ekosistemov. Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča ekosistemi z bogato biotsko raznovrstnostjo in pomembnimi habitati številnih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem redkih in ogroženih.

Mokrišča lahko sprejmejo velike količine vode, ki jo postopno sproščajo in s tem uravnavajo pretok vodotokov in tako zmanjšujejo nevarnost poplav in erozije.

Mokrišča opravljajo pomembne funkcije prečiščevanja vode, vendar pa zmogljivosti niso neomejene.
Zaradi človekovih posegov in delovanja so mokrišča ogrožena. Uničujemo jih z osuševanjem in zasipavanjem, regulacijo vodotokov in utrjevanjem brežin ali obal, sekanjem obvodnega rastja, prekomernim odvzemanjem vode in onesnaževanjem. S tem propadajo ali izginjajo pomembni ekosistemi. Poleg tega pa se z uničenjem mokrišč spremeni režim površinske in podzemne vode, saj je npr. hitrost vode v reguliranih rečnih koritih povečana, gladina podzemne vode pa se znižuje.

Mokrišča količinsko bogatijo podzemno vodo v vodonosnikih, ki je najpomembnejši vir pitne vode. Podzemna voda v Sloveniji predstavlja nepogrešljivo naravno dobrino, saj za približno 97% prebivalcev predstavlja glavni vir pitne vode. Pri tem je ključnega pomena dobro kemijsko stanje podzemne vode, ki ga Agencija RS za okolje spremlja z monitoringom.

Monitoring kemijskega stanja podzemne vode je pokazal, da so zaradi intenzivnih človekovih dejavnosti najbolj obremenjena vodna telesa v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so pretežno vodonosniki z medzrnsko poroznostjo. Tako kot v preteklih letih je bila tudi v letu 2012 podzemna voda v Savinjski, Dravski in Murski kotlini čezmerno obremenjena z nitrati in pesticidi ter njihovimi razgradnimi produkti. Poleg nitratov in pesticidov vrednost praga lokalno presegajo tudi lahkohlapni halogenirani ogljikovodiki. Razveseljivo pa je, da kljub slabemu kemijskemu stanju na omenjenih vodnih telesih že več let opažamo statistično značilne trende upadanja vsebnosti pesticidov, predvsem atrazina in desetil-atrazina, ter v zadnjih letih tudi nitrata. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena, kar so potrdili rezultati monitoringa tudi v letu 2012.

30. januar 2013

Poziv k predložitvi koncesijske napovedi za leto 2012

28. januar 2013

Poziv k predložitvi Napovedi za plačilo vodnega povračila za leto 2012

Napoved za plačilo vodnega povračila za leto 2012 in prilogo Raba vode po posameznih vodnih virih v letu 2012 morajo zavezanci za plačilo vodnega povračila po 1. odstavku 124. člena Zakona o vodah (Uradni list RS št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004- ZZdrl-A, 41/2004-ZVO-1 in 57/2008, 57/2012, v nadaljevanju ZV-1) in 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS št. 103/02 in 122/07, v nadaljevanju Uredbe) izpolniti za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države.
Napoved se predloži v pisni obliki na Agencijo Republike Slovenije za okolje, najkasneje do 31.1.2013.

25. januar 2013

Kakovost zraka v letu 2012

Preseganja delcev PM10

V letu 2012 smo v Sloveniji beležili preseganja delcev PM10 na vseh merilnih mestih, ki delujejo v sklopu državne merilne mreže.

Po dosedaj izmerjenih koncentracijah delcev je bilo največ prekoračitev dnevnih koncentracij PM10 zabeleženih v Trbovljah, Zagorju, Žerjavu, Celju, Novem mestu in Murski Soboti.

V nekaterih krajih se je kakovost zraka sicer nekoliko izboljšala v primerjavi s predhodnim letom, vendar kazalci niso spodbudni.

22. januar 2013

Hidrološke razmere v Sloveniji

22.januar 2013

Zaradi kombinacije taljenja snega dežja v teh dneh so reke povsod po državi narasle. Reke v jugozahodni, osrednji, južni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji imajo velike pretoke in trenutno počasi naraščajo. Naraščanje rek na omenjenih območjih se bo danes do večera večinoma umirilo in pretoki se bodo začeli postopoma zmanjševati. Naraščala bo le še reka Krka. V Podbočju bo danes v večernih urah predvidoma presegla opozorilno vrednost 200 m3/s in se pričela v manjšem obsegu razlivati na območjih pogostejših poplav. Predvidoma do četrtka so še možna manjša razlitja ob Krki. Reke v alpskem svetu imajo srednje letne pretoke, ki se počasi zmanjšujejo. V prihodnjih dneh se bo vodnatost večine rek po državi postopoma zmanjševala.

18. januar 2013

Snežna odeja ščiti rastline pred nizkimi temperaturami

Prisotnost snežne odeje ima velik vpliv na toplotni režim tal. Spreminja radiacijski režim zemeljske površine. Ima velik svetlobni odboj snežne odeje (albedo), ki pove kolikšen del vpadne svetlobe telo odbije. Pri sveže zapadlem snegu je albedo 90 do 95 %, v urbanih okoljih pa je zaradi prahu, saj in drugih primesi precej manjši, le 50 do 60 %, kar je še vedno precej več kot le 5 % odboj asfalta. Del sončnega sevanja, ki se ne odbije in prodre v notranjost snežne odeje, pa ima velik vpliv na preživetje rastlin pod snegom, kakor tudi na taljenje snega. Snežna odeja vsebuje od 50 do 95 % zraka. Ta med ledenimi kristali miruje in onemogoči transport toplote ter na ta način prepreči pretok toplote iz tal preko snežne odeje. Snežna odeja tako deluje kot toplotni izolator. Toplotna prevodnost snega je premo sorazmerna gostoti snega. Bolj ko je sneg gost, večja je njegova toplotna prevodnost, toliko je slabši izolator. Sveže zapadli sneg vsebuje veliko zraka in slabše prevaja toploto, zato je precej boljši izolator od zbite snežne odeje. S svojimi izolativnimi lastnostmi ščiti ozimne posevke pa tudi druge rastline, na primer trave in trajnice ter sadno drevje in ponekod celo vinsko trto pred zmrzovanjem. Izolativne lastnosti snega so odvisne tudi od tega kdaj ta zapade in kakšne so bile vremenske razmere preden je sneg zapadel. Ni vseeno ali pade na relativno topla tla ali na gola in že zamrznjena tla. Pomemben je tudi vpliv drugih mikrometeoroloških dejavnikov, na primer vsebnost vlage v tleh in struktura površinskega sloja tal. Mokra oziroma zasičena tla z vlago zamrznejo hitreje in globlje kot dobro odcejna in suha tla. Tudi težka teksturna tla zamrznejo hitreje od lahkih pešcenih tal. Pomembenje tudi mikrorelief in rastlinski pokrov. Tla pod travno rušo dlje kljubujejo zamrznitvi, kot gola tla. Vpliv snežne odeje na toplotni režim tal je odvisen tudi od njene višine. Že deset centimetrov visoka snežna odeja lahko zelo dobro zaščiti posevke pred zmrzaljo. Če je bila na primer temperatura zraka –10 °C, je bila temperatura tal pod 20 cm debelo snežno odejo v globini 5 cm okoli 0 °C. Ko je bila temperatura zraka v Ljubljani še nižja, na primer –15 °C in je bila višina snežne odeje le 4 cm, je bil vpliv temperature zraka močnejši. Tla so se v globini 5 cm ohladila na –2 °C. V zadnjih letih so bila pogosta obdobja brez snežne odeje. Takrat so bila tla izpostavljena večjim temperaturnim nihanjem. Ko se je v takih razmerah v Murski Soboti ohladilo do –13 °C je bila temperatura golih tal v globini 5 cm –3.5 °C. V Murski Soboti je bila v preteklih 40 letih (od januarja 1971 do januar 2010) najnižja zabeležena temperatura tal v globini 5 cm –8.9 °C. Izmerjena je bila 2. februarja 1991. Minimalna temperatura zraka je bila tistega dne –17.0 °C. Že čez nekaj dni, ko je zapadlo dobrih deset centimetrov snega, pa je bila 14. februarja, ob podobno nizki temperaturi zraka temperatura tal, le –0.6 °C. Na golih tleh so dnevna temperaturna nihanja precej opazna. Pod snežno odejo pa temperature tal v teku dneva le malo zanihajo. V prihodnjih dneh ob spremembah temperature zraka, ob ohladitvi v soboto in otoplitvi z dežjem v nedeljo, lahko pričakujemo izmenično taljenje in zmrzovanje snežne odeje.

Dnevno lahko spremljate temperaturo in stanje tal na povezavi: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/

17. januar 2013

Obilno januarsko sneženje

Za večino zastoji in težave na cestah, za druge pa zimska idila

V tem tednu smo se soočili z obilnim sneženjem. Na Primorskem ga je spremljala tudi močna burja, ki je gradila zamete in še dodatno ovirala zaradi sneženja že tako močno oviran promet. Snežna odeja se kljub pogostemu sneženju seseda in v petek zjutraj je bila višina snežne odeje v Ratečah 70 cm, Črnomlju 72 cm, Kočevju 68, Novem mestu 56 cm, Murski Soboti 36 cm, Ljubljani 37 cm, Postojni 31 cm, Celju 33 cm in v Slovenj Gradcu 26 cm.

Zaradi novozapadlega snega je v Julijskih Alpah velika nevarnost snežnih plazov, in sicer 4. stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod po gorah je nevarnost 3. stopnje. Nevarna so predvsem mesta z napihanim snegom in strmejša pobočja, tudi v sredogorju, kjer je bilo kopno in je podlaga travnata. Že ob manjši obremenitvi snežne odeje lahko sprožite snežni plaz novega, nesprijetega snega, možni pa so tudi spontani plazovi s strmejših pobočij. Plazovi pa so lahko tudi sneg s streh v naseljih.

Sobota bo zjutraj povečini jasna, ponekod po nižinah bo megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo od zahoda oblačnost naraščala. V višjih legah bo pihal jugozahodni veter. Zvečer bo ponekod na Notranjskem in v hribih severne Primorske rahlo snežilo. V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo do večera dvignila na okoli 1500 m nadmorske višine. Najmanj padavin bo v vzhodni Sloveniji. Zjutraj bo po dolinah s temperaturo pod lediščem nevarnost poledice. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. V ponedeljek bo oblačno, občasno bo še deževalo.

Čeprav v zadnjih letih veliko govorimo o podnebnih spremembah in s tem v zvezi o ogrevanju ozračja, je pozimi snežna odeja praktično po vsej državi, z izjemo Primorske, vsaj del leta nekaj običajnega. V visokogorju leži snežna odeja v dolgoletnem povprečju dlje kot 200 dni v sezoni, v nižinah osrednje Slovenije pa v dolgoletnem povprečju od 20 do 60 dni na sezono. V nižinah je snežna odeja najpogostejša januarja, nekoliko manj februarja in decembra, še manj novembra, marca in aprila. V visokogorju snežna odeja lahko leži skozi vse leto, neprekinjeno pa od decembra do maja. Na Primorskem, predvsem na Obali in v Vipavski dolini, je sneženje zelo redek pojav. Če sneg zapade, se obdrži zelo kratek čas.

V Ljubljani je bila najvišja snežna odeja izmerjena sredi februarja 1952, ko je dosegla skoraj meter in pol. V zadnjih desetletjih pa je bilo v prestolnici največ snega 16. januarja 1987, in sicer 89 cm. Tokratna zima je že decembra nasula 27 cm, v letu 2011 le skromne 3 cm, konec januarja 2010 pa 48 cm.

V Ratečah je leta 1978 snežna odeja dosegla 190 cm, a tudi po letu 2000 je nekajkrat presegla meter, 3. februarja 2009 so namerili kar 163 cm. V Murski Soboti je bilo največ snega leta 1986 (61 cm), Novem mestu pa leta 1999 (65 cm). Na Kredarici so rekordno debelino snežne odeje izmerili aprila leta 2001, in sicer 7 m.

17. januar 2013

Srečanje mednarodne skupine za preprečevanje naravnih nesreč

V sredo 16. januarja je na Agenciji za okolje potekalo 16. redno srečanje strokovne skupine za kontrolo in preprečevanje nesreč (PEG APC), ki deluje pod okriljem mednarodne komisije za savski bazen (ISRBC). Prisotni člani držav ob reki Savi so pregledali novosti pri operativni uporabi mednarodnega opozorilnega sistema za opozarjanje držav v primeru večjega onesnaženja vodotokov in se pripravili na test sistema, ki bo potekal 21. januarja 2013. Seznanili so se tudi z razvojem operativnega orodja za pomoč silam zaščite in reševanja, ki bo vzpostavljen v Upravi RS za zaščito in reševanje, namenjen pa je zadrževanju in čiščenju oljnih madežev v rekah. Strokovna skupina tako skrbi za stalen prenos dobrih praks med državami savskega bazena in prenos informacij v primeru, če bi prišlo do večjega onesnaženja rek s posledicami na mednarodnih rekah v porečju Save.

4. januar 2013

Pojasnilo ARSO v zadevi Volovja reber

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odpravilo odločbo Agencije RS za okolje (ARSO) iz aprila 2012, s katero je ARSO pustila v veljavi odločbo iz leta 2006. Takrat je tudi prvič odločila o zahtevi stranke Elektro Primorska d.d za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg vetrna elektrarna Volovja reber. ARSO je v tej odločbi delno ugodila zahtevku stranke (dovolila gradnjo v vplivnem območju Nature), delno pa je zahtevek zavrnila (za del, ki bi se nahajal v samem območju Natura). Pritožba, ki jo je vložil stranski udeleženec Primož Raspor, je bila s strani nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor (MOP) zavrnjena, prav tako tudi tožba s strani Upravnega sodišča (oktober 2008), s čimer je bila potrjena odločitev ARSO. Na podlagi te je investitor pridobil gradbeno dovoljenje.

MOP je septembra 2007 Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) priznalo status stranskega udeleženca, zato je ARSO v oktobru 2007 izdala sklep o obnovi postopka.

ARSO je junija 2010 odločila v obnovljenem postopku in izdala odločbo, s katero se pusti v veljavi odločba iz junija 2006. Zoper to odločbo se je pritožil DOPPS, MOP pa je odločilo, da se pritožba zavrne. Stranski udeleženec je sprožil tudi upravni spor, Upravno sodišče pa je marca 2011 odpravilo odločbo MOP in ARSO. ARSO je v aprilu 2012 izdala odločbo, s katero je ponovno pustila v veljavi odločbo iz leta 2006.

ARSO bo v ponovnem postopku sledila napotilom Ministrstva za kmetijstvo in okolje in odločila, ali se okoljevarstveno soglasje pusti v veljavi.

4. januar 2013

Kakovost zraka z delci PM10 slaba tudi v letu 2012

V letu 2012 smo v Sloveniji beležili preseganja delcev PM10 na vseh merilnih mestih, ki delujejo v sklopu državne merilne mreže.

Po dosedaj izmerjenih koncentracijah delcev je bilo največ prekoračitev dnevnih koncentracij PM10 zabeleženih v Trbovljah, Zagorju, Žerjavu in Celju. Glede na meteorološko situacijo v mesecu decembru pa ocenjujemo, da bo to število preseženo tudi na merilnih mestih Maribor center, Novo mesto in Murska Sobota.

V nekaterih krajih se je kakovost zraka sicer nekoliko izboljšala v primerjavi s predhodnim letom, vendar kazalci niso spodbudni.

3. januar 2013

Izredni vremenski dogodki v letu 2012

6. in 7. januarja 2012 je na Gorenjskem pihal močan severni fen, ki mu pod Karavankami pravimo tudi karavanški fen. V Lescah smo izmerili najmočnejši sunek od leta 2000, ko smo tam začeli meriti hitrost sunkov vetra. K sreči veter ni povzročil večje gmotne škode kot recimo sredi novembra 2004 ali februarja 1984.

V prvi polovici februarja 2012 je bilo zaradi izredno močne in dolgotrajne burje, ki je od 1. do 13. februarja večinoma ves čas presegala najvišje hitrosti 20 m/s, morje ob slovenski obali močno vzvalovano. Morje se je ohladilo do najnižjih izmerjenih temperatur od leta 1957 dalje. Dolgotrajnemu obdobju mraza ob koncu januarja in v prvi polovici februarja je sledila nenavadno močna otoplitev. Ob koncu meseca in v začetku marca smo marsikje glede na letni
čas izmerili izjemno visoke temperature.

Med 12. in 13. majem se je po toplem obdobju ob prehodu hladne fronte močno ohladilo. Marsikje takšne ohladitve v tako kratkem času še nismo zabeležili.

Ob prodoru hladnega zraka v višinah 12. in 13. junija so zlasti v zahodni polovici Slovenije nastala neurja s točo, močnimi sunki vetra in nalivi. Ponekod so neurja povzročila veliko gmotno škodo.

Med 10. in 12. julijem so neurja s točo in močan veter povzročila znatno gmotno škodo. Zaradi jugozahodnika v višinah so nevihtne celice, ki so nastajale sprva bolj v zahodni Sloveniji, potovale proti vzhodu in tako prizadele večje območje.

Dolgotrajno sušno obdobje se je začelo že v jeseni 2011 in prekinilo konec marca 2012. V sredini junija pa se je zlasti na Primorskem že začelo izrazito poletno sušno obdobje, ki je trajalo do druge polovice avgusta. V drugi polovici junija je pritisnila dolgotrajna vročina, ki se je nato s krajšimi prekinitvami na Primorskem zavlekla skoraj do konca avgusta. Drugod se je sredi julija precej osvežilo, zlasti na severu je tudi obilno deževalo. Proti koncu meseca je bilo spet topleje, občasno tudi vroče. Zmerno toplo do vroče vreme se je nadaljevalo v avgustu. Meteorološko poletje 2012 je bilo v Sloveniji drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih. Bolj vroče je bilo le poletje 2003, ko je bil zlasti junij bistveno toplejši od letošnjega. Pomanjkanje padavin je bilo ponekod rekordno, le na severovzhodu in na severu je bilo v preteklih desetletjih še nekaj podobnih ali bolj sušnih poletnih obdobij.

Med 26. in 28. oktobrom so Slovenijo zajele obilne padavine, ki jih je prinašal vlažen jugozahodni veter. Na nekaterih merilnih mestih zahodne Slovenije so bile izmerjene rekordne dvodnevne vsote padavin. Na območjih, kjer je bilo padavin največ, so reke prestopale bregove. Najhuje je bilo na Vipavskem.

Slovenijo so v nedeljo 4. novembra zajele padavine, ki so se ponoči na ponedeljek 5. novembra okrepile. Padavine so povzročile močan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj povsod po Sloveniji. Obsežne poplave so zajele območje reke Drave, Savinje v zgornjem toku, Meže, Mislinje, Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke. Padavine, ki so v presledkih zajele Slovenijo en teden prej, med 26.10. in 28.10.2012, so dodobra namočile tla, tako da so že manjše količine padavin povzročale visoke odtoke rek in marsikje tudi poplavljale.

V noči s 7. na 8. december je obilno sneženje zajelo večji del Slovenije. Snežilo je pri negativnih temperaturah in na ohlajena tla, kar je pripomoglo k veliki višini novozapadlega snega. Marsikje v južnem delu države tako obilnega sneženja v decembra ni bilo že več desetletij, ponekod na Primorskem pa po letu 1963 še niso zabeležili tako debele snežne odeje. Močan veter v soboto, 8. decembra, se je hitro polegel in sledilo je nekaj mrzlih in deloma sončnih zimskih dni. Jutranje temperature so bile večinoma zelo nizke za prvo polovico decembra.

Podroben opis omenjenih dogodkov najdete na vremenskem portalu na naslovu:
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/natural-hazards/

18. december 2012

Predstavitev projekta preučevanja rjavega medveda

Kaj so resnični razlogi za konflikte z medvedi?

Zaključen je 4-letni projekt telemetrije rjavega medveda v Sloveniji, ki prinaša nove ugotovitve o vzrokih za konflikte med ljudmi in medvedi ter daje možnosti za njihovo učinkovito preprečevanje.

Rjavi medved uporablja velik življenjski prostor in se premika na velike razdalje. Zato so tudi največji gozdni kompleksi v Sloveniji in drugih poseljenih območjih sveta za medveda razmeroma majhni. Posledično medvedi občasno prihajajo v stik s človekom, kar proži konflikte, ki jih človek praviloma najprej skuša razrešiti z odstrelom. V krajini, kjer živi tudi človek, je edina možnost preživetja medvedov, da z ljudmi sobivajo. Zato je učinkovito preprečevanje konfliktov ključ do trajnega ohranjanja vrste, kakor tudi mirnega življenja lokalnega prebivalstva.

Z namenom boljšega poznavanja vzrokov nastanka konfliktov je Agencija Republike Slovenije za okolje podprla 4-letni raziskovalni projekt z naslovom »Preučevanje dejavnikov habituacije rjavega medveda na človeka z uporabo GPS telemetrije«, ki so ga izvajali na Biotehniški fakulteti, Oddelku za gozdarstvo. V njem so 33 medvedov, vključno z medvedom Rožnikom, opremili z GPS ovratnicami in spremljali njihovo gibanje in aktivnost ter skupaj zabeležili prek 100.000 medvedjih lokacij, 1.000.000 podatkov o aktivnosti in 30.000 km medvedjih poti. Na osnovi zbranih telemetrijskih podatkov in terenskih popisov lokacij so celostno preučili rabo prostora rjavega medveda v Sloveniji, s poudarkom na dejavnikih, ki vplivajo na pojavljanje konfliktov med medvedi in ljudmi.

12. december 2012

Visoke koncentracije delcev PM10

Merilne naprave državne merilne mreže za kakovost zraka te dni merijo izredno visoke koncentracije škodljivih delcev v zraku imenovanih PM10. Skoraj po vsej Sloveniji je prekoračena predpisana dnevna mejna koncentracija teh delcev.

Glede na izjemno nizke temperature in vremensko napoved pričakujemo, da bo taka situacija trajala do petka.

Vrednosti lahko spremljate na spletni strani ARSO in teletekstu RTV Slovenije.

3. december 2012

Slovenija članica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi

S 1. decembrom 2012 je Republika Slovenija postala članica Evropskega Centra za srednjeročne vremenske napovedi (European Centre for Medium-Range Weather Forecasts – ECMWF).

Članstvo v ECMWF bo državni meteorološki službi omogočilo dostop do podatkov, izdelkov, orodij in znanja, ki so na razpolago ostalim članicam centra. Uporabljala bo lahko tudi računalniške zmogljivosti ECMWF in preko delovanja v Svetu ECMWF sodelovala pri strateških odločitvah o razvoju centra v prihodnje.

Prednosti, ki jih prinaša članstvo so izrednega pomena za zagotavljanje kakovostnih storitev državne meteorološke službe. Pri tem velja posebej izpostaviti spremljanje in napovedovanje vremena in podnebja ter pravočasno opozarjanje javnosti in enot zaščite in reševanja pred nevarnimi vremenski pojavi (npr. poplave, vročinski valovi, suše, neurja z močnim vetrom).

Sodelovanje pri razvoju novih sistemov v ECMWF in uporaba podatkov in izdelkov centra so tudi osnova za številne posebne meteorološke informacije, ki jih državna meteorološka služba pripravlja v podporo gospodarskim panogam, kot so kmetijstvo, energetika, promet, turizem, upravljanje z vodami in drugim.

Tako bo članstvo v ECMWF prispevalo k večji varnosti prebivalcev in obiskovalcev Republike Slovenije kot tudi k boljši meteorološki podpori slovenskemu gospodarstvu.

Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) je bil ustanovljen 9. oktobra 1975 na podlagi Konvencije o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, katero je podpisalo 19 držav. Danes v ECMWF sodeluje 33 držav:

Polnopravne članice (20): Avstrija, Belgija, Danska, Luksemburg, Nemčija, Norveška, Španija, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Švica, Finska, Švedska, Velika Britanija, Turčija in od 01.12.2012 tudi Slovenija.

Sodelujoče države (13): Bolgarija, Češka, Črna gora, Estonija, Hrvaška, Izrael, Latvija, Makedonija, Madžarska, Maroko, Romunija, Srbija in Slovaška.

Center je v svetovnem merilu najvidnejša institucija na področju srednjeročnega napovedovanja vremena.

26. november 2012

Miranu Trontlju v slovo

Umrl je naš dolgoletni sodelavec v pokoju Miran Trontelj. Umrl je po hudi bolezni v 73. letu starosti.

Izgubili smo uglednega strokovnjaka s področja meteorologije.Po študiju meteorologije se je zaposlil v Hidrometeorološkem zavodu v Ljubljani. Leta 1976 je postal načelnik oddelka za napovedovanje vremena, leta 1988 pa je bil imenovan za namestnika direktorja Hidrometeorološkega zavoda. Novembra 2002 je odšel v zaslužen pokoj.

Od prvega dne svoje delovne kariere je delal v oddelku za napoved vremena. Že kmalu po začetku svojega dela je spoznal, kako pomembno je na pravi in razumljiv način predstaviti vremenske napovedi javnosti. Ljudje so se namreč vedno bolj zavedali pomena dobre vremenske napovedi in glede na takratne relativno slabe tehnične možnosti so bile večkrat tudi napovedi zgrešene ali pa vsaj narobe razumljene. Tako je Miran že 1971. leta začel sodelovati s televizijo in v živo napovedovati vreme. Takrat nihče pri nas ni imel izkušenj, kako najbolje predstaviti vreme najširši javnosti. Na tem področju je oral ledino in vse do decembra lanskega leta je vztrajal na malih zaslonih. Njegov prispevek ima neprecenljivo vrednost, saj je vsem kolegom, ki so se kasneje vključevali v javno napovedovanje vremena, stal ob strani z dragocenimi nasveti in izkušnjami. S svojim delom je prispeval ogromen delež k popularizaciji vremenoslovja.

Dolga leta je bil načelnik oddelka za napoved vremena. V sedemdesetih letih preteklega stoletja je kot metoda dela pri pripravi analize in napovedi vremena še prevladovala tako imenovana sinoptična metoda. Podatke, ki so jih takrat sprejemali še po teleprinterju, so tehniki vnašali v posebej zato pripravljene karte, meteorologog sinoptik pa je karte analiziral in poskušal ugotoviti, kakšno je stanje vremenskih procesov. Pri tem je seveda veliko pomenila izkušenost, pa tudi znanje. Brez dobre analize vremena ni bilo tudi dobre napovedi. Svoje znanje in izkušnje je Miran z veliko dobre volje prenašal na mlajše kolege.

Konec sedemdesetih let in v začetku osemdesetih so veliki meteorološki centri že posredovali napovedi, ki so jih izračunali s pomočjo modelov. Take prognostične karte so bile kljub relativni nezanesljivosti učinkovit pripomoček pri pripravi vremenskih napovedi. Miran je kmalu spoznal, da je potrebno za boljšo kakovost naših napovedi pridobiti proizvode najbolj kakovostnih centrov. Kot človek, ki je zlahka vzpostavljal stike z ljudmi, je kmalu postal prijatelj in kolega prognostikom v avstrijski meteorološki službi. Tako jih je uspel že leta 1982 nagovoriti, da smo vzpostavili računalniško povezavo med avstrijsko meteorološko službo in Hidrometeorološkim zavodom, s pomočjo katere smo v Ljubljani prejemali prognostične karte Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi. Čeprav je center takrat testno deloval šele tretje leto, se je z uporabo njihovih prognostičnih kart izboljšala kakovost tudi naših vremenskih napovedi. Miran je s tem pomagal slovenskim meteorologom, da so bili pri pripravi vremenskih napovedi seznanjeni z najboljšimi takrat možnimi orodji. Računalniška povezava, ki smo jo takrat vzpostavili, je trajala vse do naše osamosvojitve. Ob prekinitvi zvez v okviru prejšnje države je pripomogla, da smo se že v juliju 1991 preko nje vključili v mednarodno izmenjavo podatkov.

Miran je bil zelo aktiven na mnogih področjih tudi v svojem prostem času. Naj omenimo le Ljubljansko brodarsko društvo, smučarski klub Snežinka, društvo numizmatikov, društvo filatelistov. Bil je tudi sodnik na smučarskih tekmah, celo na olimpiadi v Sarajevu. Pa tudi nekdanji pevci Akademskega pevskega zbora se ga spominjajo. Kljub vsemu pa je bila njegova največja ljubezen meteorologija. Poleg dela v dežurni službi, spremljanja in napovedovanja vremena ter strokovnega dela in nastopanja v javnosti, je napisal kar nekaj knjig, v katerih je bralcem približal nekatera osnovna spoznanja o vremenu. Že 1987. leta sta skupaj s prof. Petkovškom napisala knjigo Skice vremena, eno prvih takih pri nas. Kot ljubitelj gora je ob 40. obletnici opazovanj na Kredarici leta 1994 napisal Vreme v visokogorju, leto kasneje pa knjigo Podnebje od Bohinja do Bleda.

Ker je aktivno sodeloval tudi s Civilno zaščito, je mogoče še najbolj citirana njegova Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja, ki je izšla leta 1997. Kar nekaj let je bil član Republiškega štaba za civilno zaščito, kjer je aktivno sodeloval pri pripravi načrtov delovanja civilne žaščite, ob hudih urah pa kot človek, ki je aktivno vključil v delovanje enot civilne zaščite kakovostne vremenske analize in napovedi. Po upokojitvi leta 2002 je prevzel vodenje uredniškega odbora revije UJMA. Revija je mnogim dragoceno ogledalo, kaj se je dogajalo ob ujmah, pa tudi osnova za analize naše pripravljenosti. Zadnja številka, ki jo je pripravil, je izšla nekaj dni pred njegovo smrtjo.

Ko nam je lani decembra ob slovesu na POP TV dejal, da je to samo konec rednega nastopanja in da se bo gotovo še kdaj oglasil, smo seveda pričakovali njegovo sodelovanje ob kakšnih pomembih priložnostih. Ne bomo več slišali njegovih napotkov in kritik, slovenski meteorologi smo z njim izgubili dobrega strokovnjaka, srčnega tovariša in dobrega prijatelja.