English

O agenciji

 



  vremevodevarstvo okoljanaravapodnebne spremembepotresizrak
ARSO > o agenciji > novice
opozorila
O agenciji

Arhiv novic za zadnjih 6 mesecev

28. maj 2020

Postavitev oznake visokih voda v Krškem

Vabilo na dogodek

Vabimo vas, da se 1. junija 2020 ob 10. uri, pred Mestnim muzejem Krško na Valvasorjevem nabrežju, udeležite postavile nove oznake visokih voda.

Obeležili bomo višino, ki jo je reka Sava dosegla ob poplavljanju oktobra 2010.

Na dogodku bodo predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje, Ministrstva za okolje in prostor, Zveze geografov Slovenije, Mestnega muzeja Krško in lokalne skupnosti.

Vabljeni.


Zakaj oznake visokih voda

Poplavljanje rek in morja je bolj ali manj pogost naraven proces. Na ta proces se moramo prilagoditi že pri načrtovanju rabe prostora in ne šele, ko bežimo pred poplavami.

Z nameščanjem preprostih oznak na objekte sporočamo, kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Prebivalci in strokovnjaki, ki poznajo delovanje voda, se bolj zavzeto vključujejo v proces odločanja o prihodnji rabi in urejanju prostora.


Nameščanje tablic poteka od leta 2014. Do sedaj smo v sodelovanju z mnogimi inštitucijami in posamezniki namestili preko 55 oznak.

Akcija je nastala v sodelovanju Agencije za okolje in Zveze geografov Slovenije.



Mestni muzej Krško, 18. 10. 2010

muzej Krsko 2020

26. maj 2020

Kakovost zraka v obdobju ukrepov ob epidemiji COVID-19

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) smo za obdobje od 15. 3. 2020 do 15. 5. 2020 izvedli analizo kakovosti zraka. Gre za obdobje ukrepov za zmanjšanje širjenja COVID-19.

V tem obdobju so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

Na ARSO smo analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano s COVID ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50% manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju COVID ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos.

Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv smo opazili pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Tak je bil vpliv COVID ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma.

slo zrak covid

22. maj 2020

Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji

Če je bil april do prehoda fronte, ki je nastopil 29. aprila, izjemno suh po vsej Sloveniji, pa so zadnji trije tedni večjemu delu Slovenije prinesli dobrodošle padavine. Le-te so se zvrstile tekom dveh obdobij, med 29. aprilom in 6. majem ter med 11. majem in 20. majem. V prvem obdobju je največ padavin padlo v Postojni, Kočevju in na bovškem (med 78 in 100 mm), drugod pa so se večinoma gibale med 20 in 45 mm. Le savinjska in obalno-kraška regija* sta bili v začetku maja deležni skopih padavin. Zatem je prišlo krajše obdobje suhega vremena in visokih temperatur zraka. Najvišje dnevne temperature so se gibale med 22 °C in 25 °C, v Portorožu, Črnomlju, Novem mestu, Cerkljah ob Krki, Celju in na letališču Edvarda Rusjana Maribor so presegle celo 27 °C.

Pripete datoteke

14. maj 2020

Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji

Vreme, vodna bilanca površinskega sloja tal, vodotoki, podzemne vode

April je bil do prehoda fronte, ki je nastopil 29. aprila, zelo suh po vsej Sloveniji. Izjema je bilo deževje v sredini meseca, ki je osrednji in vzhodni Sloveniji prineslo 10‒20 mm padavin. Predvsem v zahodni polovici Slovenije vključno z alpskim delom je med 1.–28. aprilom padlo komaj kaj padavin (2‒6 mm), v Biljah in Bovcu pa praktično ni deževalo. Medtem ko je v tem času celoten severovzhod Slovenije prejel dobrih 30 % običajnih mesečnih padavin, pa je v regijah zahodne polovice Slovenije z izjemo Ljubljane z okolico padlo manj kot 10 % aprilskih padavin. Tople in vetrovne razmere tekom meseca so obenem poskrbele za povečano izhlapevanje vode v ozračje, v aprilu je bilo le-to po vsej Sloveniji med 25‒45 % večje od običajnega.

Prehod fronte čez Slovenijo v zadnjih dneh meseca aprila je prinesel deževno obdobje, tudi ohladilo se je. V prvih dveh tednih maja pa je bilo med 5 in 8 padavinskih dni, prinesli so dobrodošle padavine. Največ jih je padlo v Postojni, Kočevju in na bovškem (med 78 in 100 mm), drugod pa so se večinoma gibale med 20 in 45 mm. Le savinjska in obalno-kraška regija* sta bili v teh dneh deležni skopih padavin (v Celju 16 mm in v Portorožu 11 mm).

Pripete datoteke

13. maj 2020

Umrl je meteorolog Andrej Pečenko

21. 10. 1958 - 11. 5. 2020

Zapustil nas je naš sodelavec Andrej Pečenko. Do nedavne upokojitve je bil eden ključnih sodelavcev meteorološke prognoze, javnosti pa poznan predvsem po svojem več kot tridesetletnem pojavljanju v medijih.

Andrej Pečenko se je takratnemu Hidrometeorološkemu zavodu Republike Slovenije pridružil po zaključku študija meteorologije kot pripravnik, avgusta 1983. Po zaključku pripravništva se je zaposlil na Oddelku za prognoze in ves čas delovanja ostal vključen v redno pripravo vremenskih napovedi za javnost.

Skupaj s sodelavci je znatno prispeval k uveljavitvi modernega pristopa k napovedovanju vremena v Sloveniji, ki temelji na modelskih izračunih prihodnjega vremena in ki mu na Agenciji Republike Slovenije za okolje sledimo še danes.

Pridobil je tudi licenco letalskega meteorologa prognostika in s svojim občasnim delom v oddelku za letalske napovedi sodeloval pri zagotavljanju varnosti zračnega prometa na območju Slovenije.

Eno od strokovnih področij, ki so ga še posebej pritegnili, je bilo napovedovanje nevarnosti požarov v naravi. Prav tako je z bogatim meteorološkim znanjem in izkušnjami prispeval k boljšemu poznavanju povezav med onesnaženostjo zraka in vremenom v Sloveniji.

Konec osemdesetih let se je Andrej Pečenko pridružil ekipi sodelavcev, ki so pričeli pripravljati in podajati vremenske napovedi na Televiziji Slovenija. V medijih se je v različnih vlogah od takrat pojavljal več kot trideset let. Z občutkom za podajanje zapletenih vsebin na enostaven način in stalno pripravljenostjo na vprašanja novinarjev je postal eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih obrazov slovenske meteorologije. S svojim delom v medijih je pomembno prispeval k širjenju rabe vremenskih napovedi ter splošni prepoznavnosti meteorologije v javnosti.

Februarja letos se je Andrej Pečenko predčasno upokojil.

Poleg tega, da je bil velik strokovnjak na področju napovedovanja vremena, je bil Andrej Pečenko sodelavec, s katerim smo radi pokramljali o hribih, petju in nasploh o vsem, na kar je nanesla z njegove strani vedno prijazna beseda.

Na ARSO se ga bomo spominjali zaradi predanega in strokovnega dela ter prijetne osebnosti.


Andrej Pečenko

5. maj 2020

Izdaja in vročanje upravnih odločitev v nenujnih zadevah

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS (ZZUSUDJZ-A), ki je začel veljati 1. 5. 2020, ureja tudi vročanje v nenujnih upravnih zadevah.

Na podlagi zakona bo ARSO ponovno začel z izdajo in vročanjem upravnih aktov strankam.

Povezane strani

4. maj 2020

Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji

V večjem delu Slovenije so se sušne razmere rahlo izboljšale, razen na Obali in delu vzhodne in severovzhodne Slovenije, kjer se sušne razmere nadaljujejo.

Prva četrtina leta 2020 je izjemno sušna. Od začetka marca pa do zadnjega dela aprila nikjer v Sloveniji ni bila zabeležena pomembnejša količina padavin. Bilo je sicer nekaj prehodov hladnih front, ki pa so žal povzročile le težave zaradi nizkih temperatur zraka; padavin pa je padlo le nekaj mm, na zahodu Slovenije (Obala, severna Primorska) v mesecu in pol ni padlo skoraj nič padavin. Skupna količina padavin od začetka leta do prvih dni maja izkazuje precejšen primanjkljaj, saj je padla le polovica povprečnih padavin.

Padavinski dnevi ob koncu aprila in v prvih dneh maja so prinesli največ padavin notranjski, kočevski, zgornjesavski in bovški regiji, skupno od 35 do 72 mm padavin. V osrednjem delu Slovenije, od Gorenjske pa vse do Bele krajine je deževalo v večjih padavinskih intervalih, ki so prinesli od 25 do 35 mm. Skromnejša pa je bila padavinska slika v vzhodnem delu Slovenije (do 25 mm), najslabša pa je padavinska situacija na Obali, kjer je, razen posameznih ploh, ostajalo suho.

foto

Pripete datoteke

23. april 2020

Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji

Prva četrtina leta 2020 je izjemno sušna. Leto se je sicer začelo z dobro namočenimi tlemi, saj je v decembru 2019 padla vsaj povprečna količina padavin (marsikje – Obala, vzhodna Slovenija - pa je bilo padavin za dobro tretjino več kot v dolgoletnem povprečju). Letošnji januar pa je bil izjemno suh; omembe vredna količina padavin je padla šele po 25. januarju. V januarju je bilo povsod po Sloveniji zabeleženo le okoli 20 % običajne količine padavin.

Podoben vremenski vzorec je bil zabeležen tudi v februarju – obilnejša količina padavin je bila zabeležena šele ob koncu meseca. Letošnji februar je bil tudi rekordno topel, saj je bil od 3 do več kot 4 °C toplejši od povprečja v obdobju 1981-2010 (marsikatera postaja v tem obdobju ni zabeležila tako toplega februarja).

Celotno sporočilo je objavljeno pod sliko.

suša

Pripete datoteke

22. april 2020

Okrepljene meritve kakovosti zraka v Mestni občini Novo mesto

ARSO je v od januarja do aprila 2019 izvajal okrepljene meritve kakovosti zunanjega zraka v Mestni občini Novo mesto. Namen meritev je bil določitev prostorske in časovne spremenljivosti onesnaženosti zraka in ocena reprezentativnosti obstoječe stalne merilne postaje. Želeli smo ugotoviti tudi, v kolikšnem obsegu k onesnaženosti zunanjega zraka z delci prispevajo industrija, promet, individualna kurišča in resuspenzija.

Na več lokacijah v občini Novo mesto smo postavili merilnike za kakovosti zraka in merilnike meteoroloških parametrov, saj na razredčevanje izpustov zelo vplivajo meteorološke razmere.

Želeli smo določiti kje, kdaj in s čim je zrak onesnažen ter ali obstoječa stalna merilna postaja meri kakovost zraka, ki ga diha večina Nomoveščanov.

Na kakovost zunanjega zraka zelo vplivajo vremenske razmere, saj je ob enakih izpustih ob ugodnih vremenskih razmerah (padavine, veter) kakovost zraka dobra, ob neugodnih (temperaturni obrat, brezvetrje) pa lahko zelo slaba.

V obdobju okrepljenih meritev je bilo veliko padavin, ki sperejo ozračje in poskrbijo za boljšo kakovost zunanjega zraka. Zato je zelo malo dni s preseženo mejno dnevno vrednostjo 50 μg/m3. V dneh, ko so bile vremenske razmere neugodne, so ravni delcev narasle na vseh merilnih mestih v Novem mestu.

V povprečju so bile najvišje ravni delcev izmerjene v Bršljinuin Mačkovcu, nato sledita stalna postaja in Šmihel, najnižje ravni pa so bile izmerjene na Cikavi in Kandiji.

Največji lokalni vir delcev so individualna kurišča na drva, ki v posameznih naseljih ob slabih vremenskih pogojih, poslabšujejo kakovost zunanjega zraka. Najvišje ravni delcev so tako izmerjene v tistih v naseljih kjer je gostota individualnih hiš največja.

meritve nm

Povezane strani

20. april 2020

ARSO ne podaljšuje postopkov in ne ogroža pridobivanja evropskih sredstev

Ureditev vozlišča in železniške postaje Pragersko

ARSO ne podaljšuje postopka in ne ogroža pridobivanja evropskih sredstev za ureditev vozlišča in železniške postaje Pragersko. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) še ni oddala vsebinsko popolne vloge za okoljevarstveno soglasje (OVS), kar pomeni, da še zmeraj ni ustrezno obravnavala vseh segmentov okolja tako, da bi ARSO lahko brez dvoma ugotovil, da zdravje in premoženje ljudi ni ogroženo.

Od 14. 11. 2018, ko je ARSO DRSI poslal poziv k zjasnitvi glede dejstev in okoliščin - tj. naj odda vsebinsko popolno vlogo - je DRSI 4x prosil za podaljšanje roka za oddajo vsebinsko popolne vloge – skupaj za leto in pol.

DRSI je sam predlagal rok za dopolnitev vloge - sredino maja 2020. Če bo DRSI takrat poslal vsebinsko popolno vlogo, bo potrebno v postopku izvesti še javno razgrnitev in v primeru prejetih zahtev za vstop v postopek in podeljenih statusov stranskih udeležencev zagotoviti tudi sodelovanje teh v postopku. Prav tako bo potrebno v postopku pridobiti še mnenja ministrstev in organizacij pristojnih za posamezna segmente varstva okolja. Šele nato bo mogoče odločati o morebitni sprejemljivosti posega v okolje.

Krajevna skupnost Gaj – Pragersko zahteva, da ARSO naloži dodatne analize zemljine v okoljevarstvenem soglasju. Takšnih zahtev ni mogoče določati v OVS. V njem se lahko določijo samo takšni pogoji (oziroma omilitveni ukrepi), glede katerih na dan izdaje OVS ni nobenega dvoma, da bodo pripomogli k zmanjšanju ali preprečitvi vplivov nameravanega posega v okolje.

ARSO lahko šele na podlagi izvedenih analiz v celoti ugotovi in presoja vse vplive nameravanega posega v okolje in določi primerne omilitvene ukrepe, s katerimi se zagotavlja preprečitev ali zmanjšanje vplivov nameravanega posega v okolje.

Poznejši odločitvi - v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja - je mogoče prepustiti samo tiste parametre, glede katerih ni nobenega znanstvenega dvoma, da njihovi učinki ne bodo pomembno vplivali na okolje in zdravje ljudi.

20. april 2020

ARSO mora in sme odločati na podlagi zakonodaje

Pojasnilo glede zahteve Šaleškega EKO gibanja

Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na podlagi Zakona o varstvo okolja in Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje izdala Termoelektrarni Šoštanj sklep, v katerem je odločila, da je nameravana sprememba uvedbe sosežiga alternativnega goriva in gradbeno inženirski objekt večja sprememba in je zanjo potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.


ARSO mora v postopkih odločati na podlagi zakonodaje. Sklepi odborov Državnega zbora Republike Slovenije ne sodijo med zakonodajno podlago. ARSO ne more in ne sme odločati na njihovi podlagi. Zato tudi ne more slediti zahtevi Šaleškega EKO gibanja, da na podlagi sklepa Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na temo »Onesnaženost srednje Soške doline zaradi sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo »prekine in zadrži izvajanje vseh upravnih postopkov v zvezi s sežigom in sosežigom odpadkov«.


Razumemo skrb Šaleškega EKO gibanja glede zagotavljanja zdravega okolja. Vendar je potrebno razumeti tudi, da mora ARSO odločati na podlagi strokovno pripravljenih dokumentov in veljavne zakonodaje. Sklep ARSO Termoelektrarno Šoštanj napotuje, da najprej vloži vlogo, v kateri se bo šele presojalo o sosežigu odpadkov z vidika okolja in zdravja ljudi.


Presojala se bo tudi uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij, ki so za velike kurilne naprave, kot je Termoelektrarna Šoštanj, določene v Izvedbenem sklepu komisije (EU) 2017/1442 z dne 31. julija 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za velike kurilne naprave.


V postopek presoje vplivov nameravanega posega se bodo na podlagi Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje vključile različne stroke - tudi zdravstvena - ki bodo podale mnenje o nameravanem posegu.

16. april 2020

Hidrometeorološke razmere in stanje vodnih zalog v Sloveniji

Pomanjkanje padavin je zaznamovalo prve tri mesece letošnjega leta. Zadnjič, ko so bila namreč tla dlje dobro preskrbljena z vodo je bilo decembra 2019, ko smo po vsej Sloveniji izmerili tudi nadpovprečno količino padavin. Čas med božičem (24. 12.) in veliko nočjo (12. 4.) pa bi lahko opisali kot sušno podlago za nastop pomladi.

V tem času so bila le tri krajša obdobja z dežjem in sicer konec januarja, na prehodu iz februarja v marec in v zadnji dekadi marca. Celokupno je v času med 1. 1. in 12. 4. padlo bistveno manj padavin od običajnih: v osrednji Sloveniji, na Notranjskem in severozahodu države 50-60%, na severovzhodu, Celjskem in Koroškem 38-50%, na jugovzhodu, v Cerkljah ob Krki in Portorožu 27-35%.

susa vrt

Pripete datoteke

3. april 2020

Majhna vodnatost rek v prvem četrtletju letošnjega leta

V prvih treh mesecih letošnjega leta so bile reke v celoti okoli 30 odstotkov manj vodnate kot običajno. Porazdeljenost vodnatosti je prostorsko dokaj raznolika. Reke so bile bolj vodnate na zahodu, manj pa na vzhodu, kjer so bile posamezne reke (Sotla, Krka, Dravinja) le pol toliko vodnate kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju.

Vodnatost je bila majhna predvsem januarja in februarja, nato pa so reke v začetku marca na zahodu narasle in celotna vodnatost se je, kljub kasnejšemu ponovnemu upadanju rek v marcu, povečala. Januar in februar sta si bila sicer hidrološko dokaj podobna, kar izkazujejo tudi značilni pretoki v tem obdobju. Porast rek v začetku marca in kasnejše ponovno upadanje rek se kažejo v spremenjenih razmerjih značilnih pretokov v marcu. Časovni potek značilnih pretokov je prikazan na reprezentativni lokaciji Save v Hrastniku, kjer je bil pretok februarja večinoma podoben srednje malemu pretoku v dolgoletnem primerjalnem obdobju.

Najmanjši mali pretoki so bili v prvem četrtletju leta okoli 35 odstotkov manjši od obdobnih pretokov za prvo četrtletje in obenem vsi večji od najmanjših v prvem četrtletju primerjalnega obdobja 1981–2010. Največji pretoki so bili v celoti podobni dolgoletnemu povprečju, vendar so bile podobno kot pri celotni vodnatosti, tudi tu velike razlike med posameznimi lokacijami.

Pripete datoteke

1. april 2020

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo

Za nami je prva močnejša ohladitev v času cvetenja zgodnjih koščičarjev. Ponekod so že nastale poškodbe zaradi pozebe, predvsem na marelicah in zgodnjih breskvah. V naslednjih dneh pričakujemo ponovno ohladitev. Tokrat ocenjujemo, da so v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ko so na mraz prav tako zelo občutljive.

Tudi po sredinem jutru še ne bo konec mrzlih juter z negativno temperaturo. Četrtkovo jutro bo marsikje še bolj mrzlo, saj bo noč mirna in jasna, nad nami pa v višinah že doteka malo toplejši zrak, zato ostaja hladni zrak pri tleh ujet in v takih razmerah je običajno zjutraj najbolj mrzlo. Najnižje jutranje temperature bodo večinoma od -7 do -3, tudi ob morju bo lahko okoli 0 ali malo pod 0 stopinj.

V petek zjutraj bo na Goriškem okoli 0 ali malo na 0, drugod pa še vedno večinoma pod ničlo, ne bo pa tako mrzlo kot v četrtek zjutraj.

Pripete datoteke

1. april 2020

Nova dopolnilna odločba ARSO za Slovenske železnice

Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala novo dopolnilno odločbo zaradi optimizacije spremljanja morebitnega onesnaženja in preprečevanja neposredne nevarnosti za nastanek okoljske škode v zvezi železniško nesrečo 25. 6. 2019, na lokaciji izvoza vlaka iz tira 2 na postaji Hrastovlje proti postaji Črnotiče.

Povzročitelj mora v obdobju od 1. 4. 2020 do 30. 9. 2020 izvajati naslednje preprečevalne ukrepe:

Povzročitelj mora na vrtinah V-3/19, R-11 in R-14 stalno izvajati merjenje gladin. Pogostost monitoringa se mora prilagajati gladinam podzemne vode in hidrološkemu stanju.

Povzročitelj mora od Rižanskega vodovoda Koper dnevno pridobivati rezultate analiz o vsebnosti mineralnih olj v odvzetih vzorcih v razdelilnem jašku. V primeru, da se v razdelilnem jašku zaznajo mineralna olja, ki v povprečju meritev presežejo 50 mikro g/l, mora povzročitelj izvesti identifikacijo organskih spojin in v roku 24 ur izvesti vzorčenje tudi na vrtinah V-3/19, R-11 in R-14, ki se nahajajo na območju napajalnega zaledja izvira. V primeru, da je meritev pod mejo določljivosti analizne metode, se v izračunu povprečja meritev upošteva polovica meje določljivosti te metode.

Povzročitelj mora v primeru dviga gladine podzemne vode na vrtini V-3/19, nad koto 150 m n. m. v 48 urah izvesti vzorčenje na vrtinah V-3/19, R-11 in R-14, ki se nahajajo na območju napajalnega zaledja izvira. Ob tem mora povzročitelj v 48 urah tudi organoleptično spremljati stanje na vrtini P-21, Hrastoveljskem potoku, Piculiču in v vaških vodnjakih. V primeru, da navedeni hidrološki pogoji v koledarskem letu niso izpolnjeni, je treba vzorčenje na vrtinah V-3/19, R-11 in R-14, izvesti v mesecu decembru istega koledarskega leta.

Povzročitelj mora enkrat mesečno izvesti terenske meritve gladin in ostalih terenskih parametrov podzemne vode na vrtinah V-3/19, R-11, R-14 ter organoleptično preveriti stanje podzemne vode v vrtinah. Ob tem mora povzročitelj v istem časovnem intervalu organoleptično spremljati stanje podzemne vode tudi na vrtini P-21.

Dinamika izvajanja monitoringa in poročanja povzročitelja je vezana na šest-mesečna obdobja v trajanju do 31. 3. 2021.

lokacije nesreca Hrastovlje

30. marec 2020

Podaljšanje rokov glede obveznosti poročanja

Roki za oddajo poročil za leto 2019, ki bi jih morali zavezanci Agenciji RS za okolje oddati do 31. marca 2020, so podaljšani. Iztečejo se šestdeseti dan po preklicu epidemije COVID-19.

Vlada Republike Slovenije je 28. 3. 2020 sprejela Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Zakon v 100. členu določa, da se tudi roki iz Zakona o varstvu okolja in določenim predpisom, izdanimi na podlagi Zakona o varstvu okolja, podaljšajo tako, da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu epidemije COVID-19.

Zakon prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

30. marec 2020

Potek upravnih in drugih javnopravnih zadev v času epidemije

29. marca 2020 je začel veljati Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), (ZZUSUDJZ), ki v upravnih in drugih javnopravnih zadevah omejuje tek rokov, poslovanje s strankami in osebno vročanje v upravnih postopkih.

Ukrepi ZZUSUDJZ ter akti, sprejeti na njegovi podlagi, bodo veljali do prenehanja razlogov zanje, kar bo Vlada Republike Slovenije ugotovila s sklepom, objavljenim v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020.

Ukrepi glede teka rokov

ZZUSUDJZ določa, da roki za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in za izdajanje upravnih aktov ne tečejo, razen v nujnih zadevah. Organi tudi v času posebnih ukrepov poslujejo, vendar v omejenem obsegu.

Ukrepi v zvezi s poslovanjem

V upravnih zadevah se ne omogoča vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav pri organu, razen vlog za uveljavitev pravic, ki se obravnavajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

V upravnih zadevah se pisne vloge lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V teh primerih se dokumenti, ki vplivajo na pravni položaj, vročajo na vložnikov naslov stalnega ali začasnega prebivališča iz registra stalnega prebivalstva.

V upravnih zadevah se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah.

V upravnih zadevah se izključi javnost pri vseh procesnih dejanjih.

Ukrepi glede vročanja

Osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah na podlagi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se ne opravlja, razen v nujnih zadevah. Če je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi tega zakona, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa Vlada Republike Slovenije o prenehanju ukrepov, oziroma najkasneje 2. julija 2020.

Vročanje v prostorih organa se ne opravlja, razen v nujnih primerih, če je takšna vročitev predpisana z zakonom. Vročanje z javnim naznanilom se opravlja tako, da se sporočilo o vročanju z javnim naznanilom objavi na državnem portalu eUprava.

28. marec 2020

Puščavski prah nad Slovenijo

Oblak puščavskega prahu tudi 28. 3. vztraja nad jugovzhodno in srednjo Evropo.

V petek, 27. 3., so bile marsikje izmerjene najvišje ravni delcev PM10 v zadnjih dvajsetih letih. Izmerjena dnevna vrednost delcev PM10 v Ljubljani je znašala 217 mikrogramov/m3, v Mariboru in Zagorju pa so najvišje izmerjene urne ravni celo presegale 400 mikrogramov/m3.

29. marca se bo onesnaženost zraka s puščavskim prahom postopno zmanjševala.

Sestava delcev puščavskega peska, ki ga občasno zanese nad kraje, je drugačna od delcev, ki so povišani v zimskem obdobju in so posledica izpustov zaradi ogrevanja in prometa. V saharskem pesku je bistveno manj različnih organskih spojin. Sestavljajo ga predvsem mineralni delci, ki obsegajo okside aluminija, silicija, železa, mangana, kalcija, magnezija, kalija, natrija in titana. Razmerje med temi elementi je odvisno od izvora puščavskega peska. V takšnih obdobjih v padavinah in delcih zaznamo povišane ravni teh elementov in glede na razmerje med temi elementi lahko sklepamo tudi na izvor peska.


Priporočila

Tudi delci puščavskega prahu imajo lahko negativen vpliva na zdravje. V času visoke onesnaženosti priporočamo, da se prebivalci zadržujejo v zaprtih prostorih. Intenzivnejšim fizičnim aktivnostim na prostem naj se še posebej izogibajo odrasli in otroci z boleznimi pljuč, odrasli z boleznimi srca in starejši. Tudi ostali naj intenzivne fizične aktivnosti na prostem zmanjšajo.

20. marec 2020

ARSO spremlja podnebne spremembe in izdeluje orodja za lažje soočanje z njimi

Svetovni dan voda (22. 3.) in svetovni meteorološki dan (23. 3.)

Vsako leto 22. marca obeležujemo svetovni dan voda, 23. marca pa svetovni meteorološki dan. Svetovna meteorološka organizacija zadnjih nekaj let ob svetovnem meteorološkem dnevu vsaj posredno izpostavi podnebne spremembe. S tem želi poudariti, da so za človeštvo resen izziv, če že ne grožnja. Letošnja tema svetovnega meteorološkega dne poleg podnebja izpostavlja tudi vodo, kar sovpada s temo svetovnega dneva voda, ki je »voda in podnebne spremembe«.

Podnebne spremembe prinašajo bolj pogosta in izrazita neurja ter bolj pogoste in močne poplave in suše. Spremembe vplivajo tudi na razpoložljivost pitne in sanitarne vode, kar ob vse večjih potrebah in rasti prebivalstva na našem planetu predstavlja resno grožnjo, ki jo moramo ustrezno nasloviti.

Zaščita vodnih virov, pripravljenost na suše, poplave in neurja, ter zmanjševanje škodljivega delovanja voda v spremenjenih podnebnih razmerah so v središču letošnjega svetovnega dneva voda in svetovnega meteorološkega dne.

18. marec 2020

Onesnaženost Blejskega jezera

Stanje jezera je izredno zaskrbljujoče. Podobne vrednosti celotnega fosforja in klorofila kot smo jih izmerili v celotnem vodnem stolpcu februarja smo v procesu sanacije - reoligotrofikacije Blejskega jezera beležili v devetdesetih letih 20. stoletja. Jezero bo potrebovalo več let, da si opomore od takega onesnaženja z organskimi snovmi in hranili. Poslabšanje bo povsem verjetno imelo hujše posledice na blejski turizem, saj je zaradi ponavljajočih »cvetenj« alg in cianobakterij lahko zaporedoma ogroženih več turističnih sezon na Bledu.

Pripete datoteke

16. marec 2020

Vladne spletne strani z informacijami o Koranavirusu v Sloveniji

Objavljamo povezavo do vladnih spletnih strani s podatki, obvestili in navodili za ravnanje ob epidemiji Koronavirusa v Sloveniji.

12. marec 2020

Oddajanje vlog v času koronavirusa

Prosimo, da vse vloge ali zahteve opravite pisno ali preko telefona

Zaradi zmanjševanja možnosti prenosa koronavirusa, Agencija RS za okolje prosi vse, ki bi radi vložili vlogo ali zahtevo ali kako drugače komunicirali z Agencijo, da to storite pisno, preko elektronske pošte ali telefonske številke Agencije. Hvala za razumevanje!

Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

28. februar 2020

Potresne opazovalnice so zabeležile eksplozijo meteorita

V petek 28. 2. 2020 je ob 10.32 nebo nad delom Slovenije in Hrvaške prečkal meteorit. Ko je zgorel v atmosferi, je za seboj na nebu pustil sled. Prejeli smo poročila občanov, predvsem z območja Črnomlja in Vinice, ki so poročali o zvoku podobnemu grmenju, eksploziji, tresenju oken…, kar bi lahko razložili s tem, da se je meteorit površini Zemlje najverjetneje približal veliko bolj kot drugo kamenje iz vesolja, ki običajno zgori višje v ozračju.

Slika prikazuje zapis dogodka na potresni opazovalnici Črešnjevec (CRES).

Zapis seizmografa na Črešnjevcu ob eksploziji meteorita

26. februar 2020

Postavitev oznake visoke gladine morja v Izoli

28.2.2020 pri Galeriji REX

Oznaka visoke gladine morja v Izoli, je poleg oznak visoke gladine morja na mareografskih postajah v Piranu in Kopru, izrednega pomena za ohranitev zavedanja o možnostih poplav morja, na kar bomo morali biti ob predvidenih podnebnih spremembah in dvigu gladine morja še bolj pozorni.

Z nameščanjem preprostih oznak na objekte sporočamo kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Sodelovanje lokalne skupnosti pri nameščanju predstavlja vključevanje javnosti v proces odločanja o prihodnji rabi in urejanju prostora.

Agencija Republike Slovenije za okolje, Komisija za hidrogeografijo pri Zvezi geografov Slovenije in Občina Izola v sodelovanju z OŠ Livade, SŠ Izola, Oddelkom za geografijo FHŠ Univerze na Primorskem, Galerijo Rex in drugimi so pripravili dogodek ob postavitvi oznake poplave morja v novembru 2019.

Na prireditvi so bili prisotni generalna direktorica ARSO mag. Lilijana Kozlovič in župan Občine Izola g. Danilo Markočič, ki sta skupaj s predstavniki Komunale Izola in Civilne zaščite Izola pritrdila oznako višine poplave morja, ki je višja od oznake poplave morja iz leta 2008.

Postavitev oznake visoke gladine morja v Izoli Sodelujoči

17. februar 2020

Kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji

Poročilo za leto 2018

Rezultati spremljanja vsebnosti onesnaževal v slovenskih vodotokih, jezerih in morju kažejo, da svinec, kadmij, živo srebro in nikelj določajo slabo stanje Meže in njenih pritokov, Bobna, Iščice, Podvina in Žabnika.

Ščavnica, Ledava, Kobiljanski potok, Velika Krka, Meža, Jazbinski potok, Junčarjev potok, Krupa, Podvin, Paka, Temenica, Velenjsko, Gajševsko in Družmirsko jezero so obremenjeni z vsaj enim od posebnih onesnaževal (sulfat, molibden, metolaklor, cink, kobalt, PCB) in dosegajo zmerno ekološko stanje.

Živo srebro in bromirani difeniletri (zaviralci gorenja) pa se prekomerno kopičijo v ribah.

Monitoring je bil izveden tudi na Bistrici, Ljubiji, Hudinji, Podresniku, Markovem izviru – na pritoku Kobilščice in Soči, kjer poteka zajem površinske vode za oskrbo s pitno vodo. Na vseh mestih je voda ustrezne kakovosti.

Živo srebro se sprošča ob gorenju fosilnih goriv, tudi v industriji se uporablja že dolgo, zaradi obstojnosti pa lahko v okolju obstane še tisoče let in se prenaša na velike razdalje z atmosfersko depozicijo. Bromirani difeniletri so se v preteklosti uporabljali kot zaviralci gorenja v plastiki, pohištvu, v električni opremi, elektronskih napravah, v tapetništvu, tekstilni industriji in drugih gospodinjskih izdelkih. V okolje prehajajo že v času proizvodnje in tudi po prenehanju uporabe. Obe snovi v prekomernih koncentracijah v ribah ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah, kjer so izvedli monitoring površinskih voda.

Kemijske snovi – onesnaževala, ki jih v vodno okolje vnaša človek s svojimi aktivnostmi - lahko predstavljajo akutno ali kronično strupenost za vodne organizme, se v njih kopičijo in ob uživanju posredno ogrožajo tudi zdravje ljudi. Zato Direktiva o vodah določa strategijo preprečevanja onesnaževanja voda za snovi, ki predstavljajo znatno tveganje za vodno okolje in imajo zato določene dopustne vrednosti - okoljske standarde kakovosti, ki v vodnem okolju varuje najpreprostejše organizme. Če dosežemo varnost za te organizme, bo vodno okolje še toliko bolj varno za ljudi.

13. februar 2020

Elektronske vloge za naravovarstvena soglasja in dovoljenja za pravne osebe

Na ARSO smo si zadal cilj, da bomo strankam kar najbolj poenostavili poslovanje z nami. Zato omogočamo strankam, da na preprost način vložijo vloge neposredno s svojih računalnikov. Za začetek smo pripravili sedem vlog, ki začenjajo svojo operativno pot.

Elektronske vloge za naslednja soglasja in dovoljenja:

- naravovarstveno soglasje in naravovarstveni pogoji,
- dovoljenja za pridobitev dovoljenja za uvoz, izvoz in potrdilo o ponovnem izvozu (CITES),
- dovoljenja za pridobitev EU potrdila za trgovanje z živalmi in rastlinami ter njihovimi deli ali izdelki iz njih,
- dovoljenja za izjemna ravnanja z živalmi zavarovanih vrst,
- dovoljenja za izjemna ravnanja v podzemnih jamah,
- dovoljenja za gojitev živali prostoživečih vrst.

Pripete datoteke

10. februar 2020

Seizmologija v idrijskem Geoparku

UNESCO globalni geopark Idrija je naravni učni poligon, kjer na površini 294 km2 spoznavamo geološke značilnosti, zanimive kraške pojave ter kulturno in tehniško dediščino slikovite idrijske pokrajine.

Med seizmologi je Idrija znana po velikih in še danes vidnih posledicah najmočnejšega znanega potresa na Slovenskem, ki se je zgodil 26. marca 1511 in je imel poleg hudih rušilnih posledic v širšem nadžariščnem območju potresne učinke še v polmeru 750 km.

V sklopu projekta Danube GeoTour je bil s pomočjo evropskih sredstev oblikovan in v oktobru lanskega leta odprt Center za obiskovalce Geoparka Idrija. V Centru je postavljena razstava, oblikovana kot zgodba, ki nas vodi od nastanka našega planeta in izoblikovanja celin, preko prikaza različnih geomorfoloških procesov s slikami, maketami, videi in interaktivnimi poskusi. Prikazuje kamninsko in morfološko pestrost, kateri se prilagajajo vsa živa bitja na Zemlji. Podaja pomembno sporočilo, da se globalni procesi odražajo tudi lokalno.

Del razstave je posvečen seizmologiji, saj ravno na idrijskem območju deluje ena najstarejših slovenskih potresnih opazovalnic. Opazovalnica na Vojskem z mednarodno oznako VOJS, ki je del Državne mreže potresnih opazovalnic, je s kontinuiranim beleženjem nihanja tal pričela leta 1985. Prvotni analogni zapis seizmogramov, ki še vedno deluje, je leta 2004 dopolnil digitalni seizmograf. Ta digitalne podatke pošilja v stvarnem času v središče za obdelavo seizmičnih podatkov na ARSO, kjer se izvaja stalno spremljanje potresne dejavnosti. V okviru skupnega projekta Geoparka Idrija in Urada za seizmologijo iz ARSO smo kot del stalne razstave v Centru za obiskovalce postavili zaslon, ki prikazuje sprotne zapise iz opazovalnice VOJS.

foto

Pripete datoteke

6. februar 2020

Razpis za delovno mesto – okoljski inženir I

Izgradnja informacijskega sistema na področju ohranjanja narave

Agencija Republike Slovenije za okolje objavlja razpis za prijavo na strokovno-tehnično delovno mesto zaradi povečanega obsega dela v Sektorju za okoljske informacije za določen čas, s polnim delovnim časom za obdobje do 30. 12. 2020.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z izkušnjami pri vodenju projektov financiranih iz EU sredstev (LIFFE, Kohezija, EGP, ...) in/ali z izkušnjami z vzpostavljanjem informacijskih sistemov.

Rok za prijavo je 21. februar 2020.

31. januar 2020

Meritve kakovosti zraka z nizkocenovnimi merilniki

Agencija Republika Slovenije za okolje (ARSO) in nekatere druge institucije izvajajo meritve kakovosti zunanjega zraka. Meritve, izvedene v sladu z zakonodajo, dajo verodostojne rezultate, v nasprotnem primeru pa so rezultati zavajajoči in neuporabni.

Opažamo, da so na trgu ponudniki meritev zraka z nizkocenovnimi merilniki, ki občinam ponujajo poceni meritve. Takih meritve se ne da vrednotiti s standardi kakovosti. To pomeni, da s podatki meritev ni mogoče določiti, ali onesnaženost zraka presega mejne, opozorilne, kritične in ciljne vrednosti, ki veljajo za kakovost zraka. Naše dosedanje izkušnje kažejo, da pri takih meritvah prihaja do velikih odstopanj od referenčnih vrednosti. Podatki teh meritev so zavajajoči.

Na področju meritev kakovosti zraka velja Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 55/11, 6/15, 5/17), ki je v skladu z Direktivo 2008/50/ES Evropskega parlamenta in med drugim določa metode in merila za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka.

Pri ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka se za posamezna onesnaževala uporabljajo referenčne merilne metode, ki so opisane v Pravilniku. Lahko se uporabi katero koli drugo metodo, za katero se dokaže, da daje rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim s katero koli od referenčnih metod.

ARSO upravlja z Državno merilno mrežo za spremljanje kakovosti zraka, v kateri vse metode obvladuje v skladu s temi pravili, zato rezultate meritev lahko vrednotimo na standarde kakovosti, ki jih predpisuje Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS 9/11, 8/15 in 66/18).

ARSO omogoča vsem ponudnikom nizkocenovnih merilnikov oziroma meritev z nereferenčnimi metodami, da dokažejo enakovrednost z referenčnimi metodami, tako da se izvedejo vzporedne meritve na merilnem mestu v Državni merilni mreži.

29. januar 2020

Obisk generalnega tajnika Mednarodne zveze za geodezijo in geofiziko

Slovensko združenje za geodezijo in geofiziko praznuje 25. obletnico sprejema slovenskega nacionalnega komiteja v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). Ob tej priložnosti je Agencijo Republike Slovenije za okolje obiskal generalni tajnik IUGG dr. Aleksander Rudloff.

IUGG je mednarodna nevladna organizacija za znanstvene raziskave Zemlje in vseh njenih okolij ter deloma tudi vesolja z uporabo geofizikalnih in geodetskih raziskovalnih metod. Ustanovljena je bila leta 1919 v Bruslju z namenom spodbujati in koordinirati predvsem fizikalno, kemično in matematično raziskovanje Zemlje. To vključuje njeno geometrijsko obliko, notranjo zgradbo, težnostno in magnetno polje, seizmičnost, vulkanizem, hidrološki krog, ledenike, oceane, atmosfero, ionosfero in magnetosfero Zemlje. Dodatno pokriva tudi solarne, lunarne in planetarne raziskave. Ena izmed pomembnih nalog je spodbujanje raziskovanja naravnih pojavov, ki povzročajo naravne nesreče, da bi jih bolje razumeli in blažili njihove posledice. Trenutno je v IUGG 59 držav polnopravnih članic in 13 pridruženih članic.

V mednarodnem in slovenskem združenju deluje osem sekcij, ki pokrivajo naslednja področja:
• sekcija za geodezijo (IAG),
• sekcija za seizmologijo in fiziko notranjosti Zemlje (IASPEI),
• sekcija za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje (IAVCEI),
• sekcija za geomagnetizem in aeronomijo (IAGA),
• sekcija za meteorologijo in atmosferske znanosti (IAMAS),
• sekcija za hidrologijo (IAHS),
• sekcija za fizikalno oceanografijo (IAPSO),
• sekcija za kriosfero (IACS).

Predstavniki ARSO delujejo znotraj sekcij IASPEI, IAMAS, IAHS in IAPSO. Tako ohranja ARSO s svojim sodelovanjem v mednarodnem in slovenskem združenju za geodezijo in geofiziko povezanost z raziskovalno in strokovno mednarodno skupnostjo ter sledi raziskovalnim tokovom. Opremljen z najnovejšimi znanji lahko doprinese k razumevanju dogajanja v okolju in pripravi verodostojne podlag za odločitve politike ter celovite ukrepe na področju okolja.

24. januar 2020

Pripravniško delovno mesto - seizmolog

Rok za prijavo: 31. januar 2020.

Agencija Republike Slovenije za okolje objavlja prosto strokovno-tehnično pripravniško delovno mesto za SEIZMOLOGA – pripravnika (m/ž) s polnim delovnim časom, za čas pripravniške dobe osmih mesecev.

Zadnji rok za prijavo je 31. januar 2020.

23. januar 2020

Potresi v Sloveniji leta 2019

Opazovalnice državne mreže so leta 2019 zabeležile 2181 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici (do 50 km od najbližjega slovenskega obmejnega kraja).

Najmočnejši potres, z lokalno magnitudo 3,4, se je zgodil 2. oktobra ob 22.24 ob 0.24 pri Ilirski Bistrici. Po preliminarnih ocenah je potres dosegel intenziteto IV po EMS-98, globina žarišča je bila 20 km. Čutili so ga v območju do 175 km od nadžarišča, do naselja Podgrad v Gornji Radgoni. Opazovalci so poročali o srednje močnem tresenju, žvenketanju stekla in tresenju pohištva. Bobnenje, ki je spremljalo potres, je prebudilo veliko ljudi.

Potersi v Sloveniji leta 2019

Pripete datoteke

23. januar 2020

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (III.)

Vremenski dogodki, ki so trajali od 10 dni do nekaj mesecev

Tretji del publikacije Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 namenjamo nekaterim najbolj izstopajočim dolgotrajnim obdobjem nenavadnega vremena oziroma nenavadnim podnebnim razmeram dolžine od 10 dni do nekaj mesecev. Takšni dogodki so daljša obdobja obilnih padavin, suše in obdobja prevladujočega toplega ali hladnega vremena.

Slovenija leži v zmernem pasu severne poloble, na stiku različnih geografskih enot – Alp, Jadranskega morja in Panonske nižine. Geografska lega in velika razgibanost površja pri nas in v širši okolici sta vzrok za veliko vremensko in podnebno pestrost.

Pred vami je dopolnitev literature o vremenskih skrajnostih v Sloveniji, publikacija v treh delih, ki skuša posamezne vremenske skrajnosti ali nenavadne podnebne razmere predstaviti čimbolj celovito.

21. januar 2020

Varovanje vodnega vira za Obalo po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah

Agencija Republike Slovenije za okolje dobrih šest mesec po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah ugotavlja, da je bila pitna voda za obalo glede kerozina ves čas varna. Nadaljnje spremljanje podzemne vode pa ostaja kot varovalka, ki bi ob morebitni zaznavi onesnaženja opozorila, da se sprožijo ukrepi varovanja pitne vode.

K omejevanju širitve onesnaženja s kerozinom in varovanju pred njegovim vplivom je pripomogla:

• hitra reakcija z odstranitvijo onesnaženega materiala v predoru in zavarovanje področja tako, da voda ni pronicala v tla na kraju nesreče,
• nenehno spremljanje kakovosti podzemnih voda na območju, kjer se je po strokovnih ocenah predvidevalo, da je onesnaženje možno,
• nadzor nad vodnjaki, meritve kakovosti vode vrtinah in
• spremljanje kakovosti voda na izviru Rižane. Izvajal ga je Rižanski vodovod po navodilih Zdravstvenega inšpektorata. V primeru onesnaženja bi pravočasno onemogočili dotok vode v vodovodni sistem.

Po dveh mesecih zelo visokih vodostajih v novembru in decembru 2019 smo se na podlagi strokovnih ocen - značilnosti kraškega terena, analize rezultatov monitoringa mineralnih olj v prispevnem zaledju izvira Rižane, analize vodno bilančnih razmer v kraškem zaledju izvira Rižane v obdobju 25. 6. do 31. 12. in analize obnašanje kerozina v okolju - odločili, da spremenimo frekvenco monitoringa. Zaradi nepredvidljivega kraškega podzemlja in varovanja vodnega vira za Obalo ohranjamo monitoring, ki bo temeljil na meteoroloških in hidroloških razmerah.

Pripete datoteke

21. januar 2020

Nadgradnja vodovodnega sistema B potrebuje presojo vplivov na okolje

Namen izvedbe predhodnega postopka je presoja, ali bo nameravani poseg imel pomembne vplive na okolje ali ne. ARSO je ugotovil, da bo nameravani poseg - Nadgradnja vodovodnega sistema B – imel pomembne vplive ter da je treba zanj izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (OVS). Z OVS je mogoče izvajalca posega zavezati k izvedbi ukrepov za zmanjšanje vpliva posega na okolje.

1. ARSO je v predhodnem postopku od Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območne enote Maribor (ZRSVN), prejel mnenje glede nameravanega posega. ZRSVN je ugotovil, da se nameravani poseg nahaja v območju neposrednega vpliva naslednjih varovanih območij:
- območje neposrednega vpliva na Krajinski park Goričko,
- območje neposrednega vpliva na območja Natura 2000: Goričko in Mura,
- območjih naravnih vrednot: Zaton – mlaka, Ledava, Tišina – mlaka, Pertoča – mokrotni travniki, Curek in Ratkovski potok,
- ekološko pomembno območje Goričko.

ZRSVN je ocenil tudi, da je za posege v vsa zavarovana območja potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Tudi nosilka posega, Občina Rogaševci, je sama priložila predhodno pridobljena mnenja in naravovarstvena soglasja ZRSVN.

Po pregledu že izdanih naravovarstvenih pogojev in soglasij ter menja ZRSVN pridobljenega v samem postopku, je ARSO ugotovil, da so bili posamezni posegi ocenjeni z oceno C (nebistven vpliv ob upoštevanju omilitvenih ukrepov). K upoštevanju teh pogojev izvajalca ni mogoče zavezati s sklepom iz predhodnega postopka ampak z OVS.

2. Iz sodbe sodišča Evropske unije v zadevi People Over Wind et Sweetman izhaja, da je treba člen 6(3) Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (t. i. Direktiva o habitatih) razlagati tako, da se za ugotovitev, ali je treba pozneje opraviti ustrezno presojo vplivov načrta ali projekta na zadevno območje, v fazi predhodne ocene, torej predhodnega postopka, ne sme upoštevati ukrepov, katerih namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive posledice načrta ali projekta na varovano območje, oziroma da bi upoštevanje takih ukrepov že v fazi predhodne ocene, torej predhodnega postopka, lahko ogrozilo polni učinek Direktive o habitatih na splošno in natančneje faze presoje, ker bi ta zadnja faza izgubila namen in ker bi obstajala nevarnost zlorabe te faze presoje, ki pa je bistveno jamstvo, ki ga določa ta direktiva.

ARSO v sklepu o predhodnem postopku nosilke nameravanega posega ne more zavezati k izvedbi dodatnih ukrepov. To zavezanost k izvedbi omilitvenih ukrepov je potrebno doseči tudi zaradi ugotovitev, da gre za ustrezen način, metodo, lokacijo in časovnico izvajanja omilitvenih ukrepov, ki bi zagotavljali, da ne pride do pomembnih vplivov na okolje zaradi izvedbe nameravanega posega. To zavezanost izvedbi ukrepov je mogoče doseči z OVS.

21. januar 2020

Strokovna preverba ukrepov za varovanje vodnega vira za Obalo

Na Agencij Republike Slovenije za okolje se je sestala koordinacijska skupina, ki je po nesreči vlaka v Dolu pri Hrastovljah usklajevala preprečevalne ukrepe za širitev onesnaženja in ukrepe za varovanje vira pitne vode za Obalo.

Spremljanje kakovosti podzemne vode in vode na izviru Rižane ni pokazalo onesnaženja s kerozinom.

Skupina je po pregledu meteoroloških in hidroloških podatkov ter analiz meritev za to območje dorekla nadaljevanje načina spremljanja kakovosti podzemne vode. Za varovanje vodnega vira za Obalo pa bodo strokovni sodelavci natančneje oblikovali ukrepe, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali varno uporabo vode.

Svoje odločitve, ukrepe in njihovo izvedbo skupina predstavila ta teden.

8. januar 2020

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (II.)

Dogodki, ki so trajali en dan do deset dni

Objavljamo opis vremenskih skrajnostih v Sloveniji, ki so trajali od 24 ur do 10 dni. Sem sodijo obilne padavine, valovi vročine in mraza - kar je praviloma povezano z večjimi vremenskimi sistemi nad Evropo.

Predstavljamo deset dogodkov, ki so izjemni vsaj v statističnem pogledu, lahko pa tudi po posledicah. Pri izbiri dogodkov smo upoštevali časovno in prostorsko enakomerno zastopanost. Dogodki so opisani s stališča vremenskega dogajanja in manj z vidika posledic, zato smo za vedoželjne bralce na koncu publikacije navedli uporabljene in tudi druge vire. Opisani dogodki si sledijo po datumu.

Namen opisa teh vremenskih dogodkov ni opis vseh izrednih vremenskih dogodkov na ozemlju današnje Slovenije v več desetletnem obdobju, temveč prikaz nekakšnega okvira velike vremenske spremenljivosti, ki je značilna za naše kraje.

S podnebnimi spremembami se ta okvir počasi premika proti višjim temperaturam, pri padavinah pa se verjetno širi v območje vse močnejših nalivov (Vertačnik in Bertalanič, 2017; Bertalanič in sod., 2018). Kako človekovi izpusti toplogrednih plinov in onesnaževal ter raba tal vplivajo na točo, viharne vetrove ob nevihtah in nekatere druge kratkotrajne pojave na krajevni ravni pa zaenkrat še ni dobro raziskano.

3. januar 2020

Koncentracije delcev v zraku ob prehodu v leto 2020

Tudi ob prehodu v novo desetletje smo izmerili povišane ravni delcev. Meritve na postajah za kakovost zunanjega zraka so sicer skoraj ves mesec december kazale ugodno sliko. Za dober zrak se moramo zahvaliti ugodim vremenskim razmeram. Imeli smo topel mesec, zadostno prevetrenost in nekaj padavin.

Na silvestrovo pa smo zaznali visoke ravni delcev, h katerim so prispevali tudi ognjemeti. Ob in po prehodu v novo leto vztraja temperaturni obrat, ki onemogoča redčenje onesnaženja.

Podatki so izmerjeni na samodejnih merilnih postajah in so informativni. Na ARSO bomo analizirali tudi elementno sestavo delcev, ki smo jih na filtrih zajeli ob prehodu v novo leto. Analizo rezultatov bomo predstavili po opravljenih kemijskih analizah.

Grafa prikazujeta potek dnevne in urne vrednosti delcev. Rdeča črta označuje dnevno mejno vrednost 50 µg/m3.

dnevna vrednost urna vrednst

24. december 2019

Skupna skrb za Jadransko in Jonsko morje

Projekt HarmoNIA (Harmonizacija in povezovanje za oceno onesnaženja v Jadranskem in Jonskem morju) ponuja več kot 5.600 podatkovnih zbirk o onesnaževalih, najdenih v morski vodi, sedimentih in bioti in informacije o rabi in ranljivosti obalnih območij.

Podatki so osnova za ocene stanja morskega okolja in načrtovanje državnih ukrepov za izboljšanje stanja morij, namenjeni pa so tudi raziskovalnim inštitucijam in vsem, ki se čutijo povezani z morjem. Usklajeno spremljanje onesnaževal v Jadranskem in Jonskem morju pripomore k prepoznavanju kompleksnosti in ranljivost morskega okolja, kar vodi k modrejšim odločitvam za trajnostni razvoj te regije.

foto

Pripete datoteke

20. december 2019

Za Obvoznico Vodice je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje

ARSO je v predhodnem postopku glede načrtovane Obvoznice Vodice odločil, da je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. DARS bo šele v okoljevarstvenem soglasju mogoče zavezati k izvedbi vseh predvidenih zaščitnih in varovalnih ukrepov ob posegu v okolje. S sklepom, izdanim v predhodnem postopku, se tega ne da.

V presoji vplivov na okolje se izvede celovita in natančna analiza ukrepov, s katerimi se lahko preprečijo ali zmanjšajo morebitne posledice nameravanega posega na okolje. Analizira se tudi njihova ustreznost ter izvedljivost. V okoljevarstvenem soglasju pa se določijo pogoji, ki jih nosilec nameravanega posega mora upoštevati, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na okolje.

Predvidena obvoznica se nahaja na ranljivem območju, ogroženem zaradi poplav, poseže pa tudi na vodovarstveno območje ter v dva vodotoka in njune brežine. Za nameravani poseg je treba upoštevati določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ki za tovrstne posege zahteva izvedbo presoje vplivov na okolje.

Pripete datoteke

20. december 2019

Napovedovanje višine in smeri valov v Jadranskem morju

Na ARSO smo pripravili prikaz morskega modela, s katerim napovedujemo višine in smeri valov. Napovedi so prilagojene prav za Jadransko morje in so zato - v primerjavi z globalnimi modeli - natančnejše. Obnavljajo se vsako jutro.

Prikaz modela bo v pomoč jadralcem in navdušencem nad drugimi vodnimi športi, službam, ki skrbijo za varovanje obalnega morja, pristaniščem, turističnim delavcem, ribičem …

foto

Povezane strani
Pripete datoteke

19. december 2019

Publikacija Vremenske skrajnosti v Sloveniji v obdobju 1948 – 2018 (I.)

Krajši izstopajoči vremenski dogodki

Na Agenciji Republike Slovenija za okolje smo s pomočjo literature in bogate zbirke meteoroloških podatkov pripravili celovito predstavitev nenavadnih podnebnih razmer.

Namen publikacije ni opis vseh izrednih vremenskih dogodkov na ozemlju današnje Slovenije v večdesetletnem obdobju, temveč prikaz okvira velike vremenske spremenljivosti, ki je značilna za naše kraje.

Prvega od treh delov publikacije o vremenskih skrajnostih v Sloveniji namenjamo desetim izstopajočim vremenskim dogodkom, ki so trajali do 24 ur. Takšni dogodki so na primer hitre temperaturne spremembe, nenavadno topla ali hladna jutra in popoldnevi ter nevihtna neurja.

Slovenija leži v zmernem pasu severne poloble, na stiku Alp, Jadranskega morja in Panonske nižine. Geografska lega in velika razgibanost površja pri nas in v širši okolici sta vzrok za veliko vremensko in podnebno pestrost, ki se odražata tudi v vremenskih ujmah.

Načrtujemo, da bomo do konca leta objavili še drugi in tretji del publikacije z opisi daljših izstopajočih vremenskih dogodkov.

19. december 2019

Poročilo o hidrološkem monitoringu površinskih voda za leto 2018

V letu 2018 ni bilo večjih odstopanj vodnatosti rek od dolgoletnega povprečja 1981 − 2010. Največji pretoki so bili v prvih štirih mesecih leta, ko so se reke večkrat razlile izven svojih strug, polna so bila tudi kraška jezera in polja. Od maja naprej so bili večinoma hidrološko suhi meseci, z izjemo oktobra, ko so reke zadnje dni poplavljale. Najbolj izstopa december, ko so bili pretoki rek v povprečju za več kot polovico manjši od običajnih decembrskih pretokov.

Srednja letna temperatura rek je bila leta 2018 v povprečju za skoraj 1 °C višja od obdobnega povprečja 1981–2010, Blejskega in Bohinjskega jezera pa za okoli 1,4 °C. Morje je bilo toplejše za 1,5 °C. Z izjemo marca je bilo morje v vseh mesecih toplejše kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Najvišje temperature vode so bile izmerjene avgusta.

Srednja letna višina morja 228 cm na mareografski postaji Koper je bila med petimi najvišjimi v celotnem obdobju od leta 1960 dalje. Marca je morje tudi petkrat poplavilo nižje dele obale.

18. december 2019

Prognozirano plimovanje morja v letu 2020

Prognozirano plimovanje morja je napoved višin morske gladine zaradi gravitacijskih vplivov Sonca in Lune. Dejansko gibanje gladine morja se lahko od prognoziranega razlikuje zaradi vpliva vetra, zračnega pritiska in lastnega nihanja Jadranskega morja.

Publikacija ni ustrezna podlaga za navigacijo. Prognozirano plimovanje je izračunano za mareografsko postajo v Kopru in dobro velja za celotno področje slovenskega morja. Izračun Luninih men zagotavlja Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec Univerze v Ljubljani.

Višine morja predstavljajo odmik od dolgoletnega srednjega nivoja morja na mareografski postaji v Kopru, ki za obdobje meritev 1960 - 2018 znaša 218 cm glede na izhodišče vodomerne letve. Primer: pri navedeni višini gladine morja 60 cm znaša dejanska višina gladine morja na mareografski postaji v Kopru (218 cm + 60 cm =) 278 cm.

V publikaciji je uporabljen je srednjeevropski čas. Glede na lokalni poletni čas se času napovedanega plimovanja morja ter času vzhoda in zahoda Sonca v obdobju od zadnje nedelje v marcu do zadnje nedelje v oktobru prišteje ena ura.

12. december 2019

Začasna izjava Svetovne meteorološke organizacije o stanju podnebja leta 2019

Leto 2019 zaključuje desetletje izjemne svetovne vročine, zmanjšanja obsega ledu in rekordnih višin morske gladine. Te spremembe povzročajo toplogredni plini, ki se sproščajo pri človekovi dejavnosti. Povprečne temperature za petletno (2015 – 2019) in desetletno (2010–2019) obdobje so skoraj zagotovo najvišje odkar jih beležimo. 2019 je na poti, da postane drugo ali tretje najtoplejše leto od začetka meritev, poroča Svetovna meteorološka organizacija (SMO).

Začasna izjava SMO o stanju svetovnega podnebja navaja, da je bila povprečna temperatura na
svetovni ravni v letu 2019 (od januarja do oktobra) približno 1,1 stopinje Celzija nad povprečjem
predindustrijske dobe.

Končna izjava o podnebnem stanju s popolnimi podatki za leto 2019 bo objavljena marca 2020.


Dodajamo opis vremenskega dogajanja leta 2019 v Sloveniji.

Vremensko dogajanje v Sloveniji so letos najbolj zaznamovala poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja.

Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Ostali meseci, do novembra, so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C.

Najvišja izmerjena temperatura zraka je bila junija 37,4 °C, 27. junija v Idriji, v celot nempoletju pa 37,5 °C 25. julija v Podnanosu.

Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih in območjih poplav večjega obsega ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod po Sloveniji, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča (11. junija so posamezna zrna v Beli krajini presegla premer 10 cm), krajevno so bili zelo močni nalivi (npr. 7. julija na Ptuju, kjer je v 25 minutah padlo 49 mm dežja in 24. avgusta na Muti pri Dravogradu, kjer je v 65 minutah padlo 98 mm dežja).

Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena.

Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981 - 2010, kar na lestvici najtoplejši let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C.

Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja pa bosta v okviru običajnih vrednosti.

Če do konca decembra ne bo snežilo, je bilo letošnje leto po nižinah izredno skromno s snegom. V Ljubljani je skupaj zapadlo le 10 cm snega (najmanj po letu 1989), na mariborskem letališču 5 cm (najmanj po letu 1989) in v Dobličah pri Črnomlju 24 cm (najmanj po letu 2008). Nasprotno je bila na najvišjih delih Alp količina snega običajna, čeravno nenavadno razporejena (največ ga je zapadlo maja in novembra).

Povezane strani

10. december 2019

Srečanje upokojenih sodelavk in sodelavcev ARSO

10. decembra 2019 so se srečali upokojeni kolegi in kolegice, nekdanji zaposleni na Agenciji Republike Slovenije za okolje.

Štirideset udeležencev je z udeležbo, obujanjem spominov in prijetnim vzdušjem pokazalo, da ob skrbi za strokovnost in učinkovitost niso pozabili na dobre medsebojne odnose, ki so v pomoč tudi takrat, ko se zdi, da je teža nalog in odgovornosti prevelika.

foto

5. december 2019

Poročilo o kakovosti zraka v Sloveniji za leto 2018

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2018 zaradi vremenskih razmer v povprečju nižja kot leta 2017. Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju je omogočala razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.

Vsota prekoračitev v letu 2018 je na šestih merilnih mestih presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto: Zagorje (55), Ljubljana Center (51), Murska Sobota Cankarjeva (46), Celje Mariborska (45), CE Gaji (43) in Trbovlje (37). V letu 2017 je bilo takih merilnih mest deset. Do večine vseh preseganj je prišlo v zimskih mesecih.

Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za letno povprečje PM10 znaša 20 µg/m3 in je bilo preseženo skoraj na vseh merilnih mestih po Sloveniji.

Trendi onesnaženosti v obdobju med letoma 2002 in 2018 kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko-podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje pretežno uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom delcev.

Poletje 2018 je bilo med toplejšimi, zato so bile ravni ozona višje, vendar niso dosegle rekordnih vrednosti. Najvišje urne vrednosti so bile izmerjene v Novi Gorici (211 µg/m3), na Otlici (209 µg/m3) in v Kopru (185 µg/m3). Na drugih merilnih mestih ni bilo preseganja opozorilne vrednosti. Alarmne vrednosti (240 µg/m3) niso bile presežene v Sloveniji že več kot deset let. Ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na Primorskem, na merilnem mestu Ljubljana Bežigrad ter Krvavec. Glede na smernice WHO je bila ta vrednost presežena tudi v Murski Soboti in na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato.

Dolgoročna ciljna vrednost za varovanje zdravja je bila presežena na vseh merilnih mestih. Ciljna vrednost za varovanje rastlin (AOT40) je bila v letu 2018 na vseh merilnih mestih višja od vrednosti 18000 µg/m3 · h, ki je sicer določena za petletno povprečje.

Kot zanimivost za leto 2018 lahko omenimo, da so bile izmerjene zelo visoke ravni ozona v severnem delu Evrope. Povprečne letne ravni ozona sicer v zadnjih letih ne kažejo opaznih trendov. Razlike med posameznimi leti so predvsem posledica vremenskih razmer, posebej tistih poleti, ko so pogoji za nastanek ozona ugodnejši.

Kontakt

Agencija RS za okolje
Vojkova 1b
1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386 (0)1 4784 000
Fax: +386 (0)1 4784 052
gp.arso@gov.si

Izpostavljene vsebine

Novice
Katalog informacij javnega značaja
Obvestila
Razpisi
Javna naznanila

 

Okoljski znaki
EU sofinancira
Laboratorij
Knjižnica
Uradne ure
Kje smo

Povezave

Vlada Republike Slovenije
Ministrstva
Vladne službe
Državni zbor
E-uprava
© Agencija Republike Slovenije za okolje
Omejitev odgovornosti
O spletnih straneh ARSO